Uradni podatki pričajo, da je v Iraku izgubilo življenje že 1000 ameriških vojakov. Ameriška administracija je številke gotovo malo premešala, prerešetala in kot bi mignil je iz seznama mrtvih izginilo par ljudi. Neuradni podatki, ki so gotovo višji, so se izgubili v igri s številkami, tisočica pa je ravno pravšnja cifra, da zafrustrirano ameriško vojsko, ki kar ne more in ne more pomesti z ostanki barbarstva na privatiziranih tleh, žene naprej. Ne bomo se jim dali! Bush padle vojake v svojih govorih spretno uporablja kot razlog za nadaljevanje križarske vojne. Tisoč je res komajda omembe vredna cifra, gospod Bush, konec koncev je v vietnamski vojni izdihnilo 58 tisoč ameriških vojakov.
Bush mlajši je v smrt pognal mnogo več kot tisoč ljudi, saj je bilo v iraški vojni največ civilnih žrtev. Malenkostne se smrti ne zdijo prebivlcem našega planeta. Po najnovejših raziskavah bi Busha iz Bele hiše najraje kar lastnoročno zabrisali prebivalci 30-ih od 35-ih držav, ki jih je raziskava vzela v vzorec.
//////////////////////////////////////////////////////////////
Poslušate Off program Radia Študent. Tudi mi bi Busha zalučali iz Bele hiše!
Delo so danes odložili delavci v avstralskem veleposlaništvu indonezijske prestolnice Džakarta. Pod njihovim oknom je namreč razneslo avtomobil bombo, ki je končal življenje osmih ljudi, 168 pa jih je bilo ranjenih. Teoretiki zarote so napad nemudoma povezali z napadom na Baliju oktobra 2002 in na ameriški hotel Marriott v Džakarti avgusta 2003. »Mastermind« za današnjim napadom naj bi bil malezijski strokovnjak za bombe Azahari, ki je bojda velik prijatelj ljudi v islamistični skupini Džamaja Islamija. Organizatorji napada so udarili pred avstralskimi oktobrskimi splošnimi volitvami, katerih glavna tema je vedno priročna vojna proti terorizmu.
Kreatorji vojne proti terorizmu, Američani, pa z vedno večjo vnemo tolčejo po iraških ciljih. Cilj tokratnih napadov je sever Iraka, statistika pa se glasi: 17 mrtvih, 51 ranjenih. Napade so ljubitelji demokracije sprožili potem, ko so v vodo padla pogajanja o stabilizaciji razmer med guvernerjem province in lokalnimi voditelji. Razočarani Američani so tolažbo našli v njim ljubem bombardiranju.
Tudi pakistanska vojska se v stiski zateče k bombardiranju. Takoj ko so vrhovni Pakistanci izvedeli, da se v južni pokrajini Vaziristan ob meji z Afganistanom morebiti nahajajo teroristi, so nad njih poslali letala. Dva lovca sta v spremstvu najmanj desetih bojnih helikopterjev v večna lovišča poslala najmanj petdeset ljudi. Pakistanska vojska na svoje početje očitno ni preveč ponosna, saj napada še ni potrdila.
Ponosni na svojo pravičnost pa so, kot vedno, Američani. Za oči mednarodne javnosti ustanovljeno teatralno sodišče, ki preverja oziroma kar potrjuje, da so ujetniki v guantanamski mučilnici res sovražniki demokracije, je iz kletke spustila enega samcatega zapornika. Sodišče je na zatožno klop odvleklo že trideset zapornikov. Prej omenjeni pomiloščeni zapornik je bil edini izmed njih, spoznan za nedolžnega. To ni prvi ujetnik kubanskega zaliva, ki bo ta karibski raj zapustil, je pa prvi ujetnik, ki ga je dočakal pomilostitev sodišča. Kdo je srečnež, ki so ga igralci v zrežiranem procesu dobrodušno po dveh in pol letih izpustili, obstaja skrivnost. Morebiti pa je tudi on tako kot orožje za množično uničevanje le fantom, ki je zrasel na ameriškem zelniku...
Kaj vse se je še zaredilo na zelniku na drugi strani Atlantika bo povedala naša ameriška dopisnica Lidija Poljaček.
//////////////////////////////////////////////////////////////
Na drugi strani sveta je kašmirsko vprašanje, ki je srž spora med Pakistanom in Indijo, življenja stala dveh indijskih vojakov. Pod nogami vojakov je zemeljsko mino razneslo v indijskem delu Kašmirja.
V naši mladi demokraciji Sloveniji so ambiciozne dame in gospodje, poslanci »wannabe«, štartali v boju za sedeže v parlamentu. Za oktobrske parlamentarne volitve je kandidatne liste vložilo vseh osem parlamentarnih strank, 14 zunajparlamentarnih strank – od teh so štiri sestavile skupno kandidatno listo -, tri nestrankarske liste in trije neodvisni kandidati. Pred potrditvijo kandidatnih list bodo volilni organi še preverili, ali so bile liste vložene v skladu z zakonom. Golobič Marko, tajnik Republiške volilne komisije:
//////////////////////////////////////////////////////////////
Pa zaključimo naš informativni venček z dobro novico. Roka pravice je za rokav pocukala 86-letnega Ladislava Niznanskyja, ki je bil leta 1945 poveljnik SS enot na Slovaškem. Njegova enota imenovana »Edelweiss« je v treh pokolih umorila 164 ljudi. Stari nacist, ki je nemški državljan, svoja dejanja zagovarja pred Muenchenskih sodiščem. Ali mu bo roka pravice primazala zaušnico in ga poslala sedet v ječo do njegove smrti, bomo zvedeli konec oktobra.
Komentarji
komentiraj >>