OFF NAPOVEDNIK
Na današnji dan pred natanko štiridesetimi leti je svoje delo končala Warrenova komisija, ki jo je takratni predsednik Lyndon Johnson ustanovil z namenom razjasnitve atentata na njegovega predhodnika Johna Fitzgeralda Kennedya. Sestavljala jo je sama smetana ameriške administracije, bivša načelnika CIE in Svetovne banke, načeloval pa ji je glavni zvezni tožilec Earl Warren.
Po slabem letu vohljanja komisija definitivno dokaže, da je predsednika Kennedya, brez kakršnekoli zunanje pomoči, umoril Lee Harvey Oswald. Primer zaključen!!!!
Nekaj let kasneje so magnetogrami v ovalni pisarni zabeležili besede predsednika Nixona, ki je komentiral delo in končno poročilo Warrenove komisije: »To je bila največja potegavščina, kar jih je bilo izvedenih.« In je to tudi ostala. Dve leti kasneje Nixon odstopi, ker se »watergatska« potegavščina pod njegovo patronažo, kot vemo, klavrno sfiži.
Če bi radi izvedeli, kdo je ubil JFK-ja, še naprej poslušajte OFF program Radia Študent.
OFF PROGRAM
Na ljubljanski Cesti v Gorice s hišno številko 19 bodo od danes naprej domovali ljudje, ki jim ekonomske, politične ali drugovrstne okoliščine v matičnih očetnjavah niso tako naklonjene kot večini prebivalcev podalpskega raja ali naše širše domovine. Novi azilni dom bodo slovesno odprli notranjik Bohinc, evrominister Cvikl in mati županja.
Sicer pa so članice Evropske unije neenotne glede predlaganega seznama desetih "varnih držav", v navednicah, državljanom, katerim bi Unija zavračala prošnje za azil. Nekatere članice Unije imajo pomisleke v zvezi z državami, ki so na seznamu - sedem jih je iz Afrike, tri pa iz Latinske Amerike, češ da v njih prihaja do kršenja človekovih pravic. Na seznamu tako imenovanih varnih držav naj bi bile tiste, katerih vlade spoštujejo mednarodne demokratične standarde, vladavino prava in človekove pravice. Unija bi prošnje za politično zatočišče iz teh držav obravnavala kot neutemeljene. Na predlaganem seznamu varnih držav so Benin, Botsvana, Kapverdsko otočje, Čile, Kostarika, Gana, Mali, Mauritius, Senegal in Urugvaj. Sporni naj bi bili predvsem Bocvana in Mali. Razlogi: smrtna kazen, kaznovanja homoseksualnosti, trgovina z otroki, obrezovanje deklic.....
Na krajši obisk v Slovenijo bo zvečer prispel visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Na pogovorih s predsednikoma države in vlade, Janezom Drnovškom in Antonom Ropom, ter z zunanjim ministrom Ivom Vajglom bo beseda tekla predvsem o razmerah na zahodnem Balkanu in o pripravah na slovensko predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi prihodnje leto.
Obisk bo zagotovo tudi priložnost, da Slovenija Solano seznani s spremenjenim stališčem glede približevanja Hrvaške Evropski uniji, ki ga je oblikovala po nedavnem incidentu pri Sečovljah. Za vsak primer bo predsednik Drnovšek drevi na Brdu pri Kranju Solano podkupil, pardon, mu bo podelil slovensko državno odlikovanje za izredne zasluge na diplomatskem mednarodnem področju.
Na drugi strani planeta Bush svojo in mednarodno javnost nateguje po svoje. V naslednjih mesecih naj bi za rekonstrukcijo okupiranega Iraka namenil 9 milijard dolarjev. Prav tako naj bi bilo v Iraku že izurjenih in popolnoma opremljenih sto tisoč Iračanov, pripadnikov vojaških, policijskih ali varnostnih enot.
Pa poglejmo. Dosedaj je bila od dobrih osemnajstih milijard ameriških zelencev, ki jih je Bush zahteval za obnovo Iraka, namensko porabljena le slaba poldruga. Iraška država premore devetdeset tisoč policistov. Osemtedensko urjenje jih je zaključilo 8169. Od triinšestdesetih vojaških bataljonov – vsak šteje 896 soldatov – je izurjenih in opremljenih šest. In nenazadnje: v sklad za izvedbo iraških volitev naj bi se nakapljalo celih 232 milijonov dolarjev. Stanje na tem računu je 7 milijonov, volilna komisija pa je kadrovsko revna, delovno pa neobstoječa.
Skupščina socialistične republike Slovenije je 27. septembra 1989 sprejela 81 amandmajev k slovenski ustavi iz leta 1974, s katerimi je bil omogočen prehod v parlamentarno demokracijo. Z njimi je bila ponovno zavarovana samostojnost Slovenije v takratni SFRJ, ki je bila delno okrnjena s sprejetjem amandmajev k zvezni ustavi. Tako so tedaj sprejeli amandma o trajni, celoviti in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve. Spomine je strnil takratni predsednik skupščine Socialistične Republike Slovenije tovariš Miran Potrč:
///////////////////////////////////////////////////////////
Ja, stvari se spreminjajo, Potrč ostaja.
Komentarji
komentiraj >>