Najvišje evropske birokrate, ki imajo v Bruslju že
zvrhano mero dela s tekočimi posli razširjene Unije,
verjetno počasi že boli glava zaradi prepirljivih
Hrvatov in Slovencev. Vendar se slednja dva naroda za
to prav nič ne brigata in od svojih oblastnikov v
Zagrebu in Ljubljani zahtevata, da izpolnjujejo svoje
državniške obveznosti, skratka brezkompromisno
varovanje tako imenovanih nacionalnih interesov.
Slovenski zunanji minister Ivo Vajgl bo tako na
luksemburškem rednem zasedanju zunanjih ministrov
Evropske unije, kjer naj bi se ukvarjali predvsem z
nadaljnjo širitvijo Unije, ponovno zatožil Hrvaško
zaradi incidentov v Piranskem zalivu in na južni meji.
Da pa Hrvati ne bi preveč zaostajali za Slovenci, je
svoj prihod v Bruselj za jutri že napovedal hrvaški
minister za zunanje zadeve, Miomir Žužul. Evropske
birokrate bo opozoril na slovensko izzivanje v
Piranskem Zalivu in Podobnikovo 'nedopustno in
arogantno' obnašanje na mejnem prehodu Sečovlje. Žužul
bo v Bruslju menda tudi lobiral za mednarodno
arbitražo o Sloveniji in Hrvaški in svojo utemeljitev
verjetno zaključil z besedami: “Hja, pa saj mi smo za
arbitražo, ampak oni niso. Bečki konjušari.”
Prav simpatično bi bilo videti dolge obraze zadrtih
evropskih tehnokratov, ki bodo te dni poslušali
hrvaške in slovenske diplomate, ki se med seboj
tožarijo zaradi nekaj kubičnih metrov vode in hiše
nekega vaškega idiota. Pravi balkanski pasulj!
Preden nadaljujemo, je treba vedeti predvsem eno stvar
o Slovencih ter Hrvatih, in sicer, zakaj se toliko
sovražimo med seboj. Odgovor je več kot očiten: ker
smo si prekleto preveč podobni, ne glede na to, koliko
si eni in drugi to ne želimo priznati. V ozir vzemite
naslednji dokaz: slovenska sodišča ne morejo
funkcionirati, ker so zapolnjena s sodnimi procesi, v
katerih sosed toži soseda zaradi petnajstih
centimetrov njive ali predolgega hišnega nadstreška.
Ene tožbe potem rojevajo nove, ko sosed soseda pretepe
na njivi in mu slednji nato poruši nadstrešek. Hrvati
so v temu popolnoma isti. Tožarska mentaliteta je tako
razumljivo prisotna tudi v glavah naših oblastnikov v
Zagrebu in Ljubljani, le da se ti ne prepirajo med
seboj zaradi osebnih zamer, temveč zaradi političnih
točk.
Evropska unija je do neke mere zaskrbljena nad
idiotskim prepiranjem med Slovenijo in Hrvaško, kar je
tudi logično, saj nihče od zadrtih birokratov v
Bruslju ne bi rad videl, kako Vajgl in Žužul tam
zganjata Show Jerrya Springerja. In ne pozabite -
Evropo je zaradi Balkana v preteklosti že mnogokrat
bolela glava in marsikateri glavoboli še vedno
trajajo.
Ravno zato se je pred kratkim v Sloveniji in na
Hrvaškem mudil visoki predstavnik Evropske unije
Javier Solana in obe državi pozval na umiritev
strasti. V Ljubljani in Zagrebu so njegovim pozivom
modro prikimali, vendar se kljub temu obe državi še
naprej oklepata svoje prakse. Da pametnejši popusti, na
teh prostorih ni nikoli veljalo za posebej pameten
pregovor. Kljub temu Solana pravi, da morata Hrvaška
in Slovenija sami najti ustrezno diplomatsko pot ter da on
nima časa za posredovanje med državama. Hja, pa nič
Solana, se pa vidimo na Jerryju Springerju.
V Evropi prevladuje zmotno prepričanje, da se bodo
stvari uredile, ko bodo enkrat vse sprte dežele na
Balkanu integrirane v Evropsko unijo. Toda bruseljski
politiki očitno resnično nimajo pojma, koga dejansko
vabijo za mizo. Posvetilo se jim bo šele, ko bo poleg
njih sedela gruča prepirljivcev, ki se bodo najprej
stepli med sabo, potem pa v cel fiasko povlekli še
ostale.
Najboljši primer balkanske mentalitete je tista banda
bivših politikov in generalov, ki čepijo v haaškem
zaporu. Kljub temu da jim sodijo za največje zločine
proti človeštvu, se vsi skupaj prav fino zabavajo. Ena
izmed prvih stvari, ki jih je na primer pred sodiščem
izjavil predsednik Srbske radikalne stranke Vojislav
Šešelj, je bila, da bo pojedel Hrvata v svoji celici,
če mu ne bodo dali več hrane. Vsako toliko kamere
pokažejo haaške sodnike ter tožilce, ki z odprtimi
usti buljijo v obtožence iz bivše Juge in ne morejo
verjeti, kaj poslušajo.
Evropa ne bo nikoli kos balkanski mentaliteti, niti ko
bo ta korakala po Bruslju v kravati in z nekimi
birokratskimi papirji v rokah. Mogoče bomo s Hrvati in
ostalimi združeni v Uniji, toda vedno skregani doma.
Le da se nas bo takrat glasne in verjetno mnogokrat
pijane slišalo kričati po celem Bruslju. Hja, kaj pa
so mislili tile evropski birokrati?
Komentarji
komentiraj >>