V okviru festivala Mesto žensk, so se v ŠKUC-u odsanjale Sanje o prihodnosti. Kustosinja razstave je Katy Deepwell, ki je hkrati tudi urednica revije n.paradoxa. Več številk revije, namenjene raziskovanju feministične teorije in sodobne umetnosti, ki jo ustvarjajo ženske, si lahko ogledate tudi na razstavi. Najnovejša številka n.paradoxe, ki prinaša kar nekaj zanimivih tem in člankov, pa je tudi naprodaj. Revije s podobnimi vsebinami v prostoru Slovenije ne boste našli, saj so še tiste revije, ki so namenjene sodobni umetnosti, redke.
Kustosinja Kathy Deepwell je zasnovala razstavo, ki se ukvarja z vprašanjem prihodnosti. A ne gre le za projekte, ki bi fantazirali o raznolikih futurističnih projekcijah, ampak razstava razmišlja o specifični vrsti prihodnosti. Prihodnosti žensk. Zastavlja vprašanja, ali bo naša prihodnost ženska prihodnost, ali pa, malo manj pretenciozno, ali je utopija prihodnosti, kakršno zastavljajo umetnice, tudi naša vizija sveta v naslednjih letih?
Razstava, ki bo v ŠKUC-u predvidoma še na ogled, je vredna vašega obiska. Večina del je zanimivih za vse, ki jih zanima družbeno angažirani pogled v prihodnost, pa tudi za tiste, ki zgolj uživajo v očem prijetnih, skoraj dizajnerskih objektih in aktivnem sodelovanju na razstavi.
Slednjim se bo verjetno v spomin najbolj vtisnilo delo Shilpe Gupta Supermarket ledvička, morda tudi zato, ker bodo za borih 1000 sit lahko domov odnesli umetniško delo. Iz njega bodo lahko na domačem vrtičku ali pa kar v cvetličnem lončku vzgojili nekaj živega. S tem nikakor nočem namigovati, da se v delu ne skriva mnogo več kot zgolj lepi in igranju namenjeni objekt. Supermarket ledvička je še kako namenjen razmisleku, če se mu le posvetimo. Umetničina ideja bodočnosti, v kateri bo zavladal globalizirani kapitalistični trg preprodaje človeških organov, je morda prav zaradi veselega okolja, ki predstavlja okvir trgovanja, še toliko bolj strašljiva.
Prav nič bolj pozitivnega pogleda na bodočnost ne predstavlja video delo Sedem smrtnih želja Olge Kisseleve. Intervjuvani najstniki sicer prepoznavajo vdor kapitalizma in masovne potrošnje v njihova osebna življenja, kljub temu pa so njihove želje prepletene prav s svetom, ki ga ustvarjajo mediji. Ideje o moči, zdravju in dobrem življenju nasploh, so vedno bolj povezane z denarjem, body-buildingom in podobnimi neumnostmi, ki nam jih vsiljuje reklamna industrija. Digitalni printi, ki uokvirjajo video delo, dopolnjujejo instalacijo grozljive slike bodočnosti, ki jo bodo, kot se zdi, ustvarjale generacije z izpranimi možgani.
Mojo pozornost je zbudil tudi projekt Suzanne Treister z naslovom Potovanje v času z Rosalind Brodsky, ki ga avtorica razvija že od leta 1995. Instalacija prikazuje namišljeno pol detektivko, pol znanstvenico, ki se spoprijema s težavami, ki ji jih zastavlja potovanje v času. Rozalindino potovanje je predstavljeno z namišljeno dokumentacijo, ki jo sestavljajo digitalni tiski, internetna stran in video delo. Namišljena junakinja raziskuje izdelovanje soničnega orožja za Inštitut za militroniko in napredno časovno intervencionalnost v Cape Canaveralu – nekdanjem domu NASE. Rada bi razvila sonično orožje, s katerim bi lahko oddajala iz vesolja. Zgodbo uokvirja boj dveh supersil v vesoljski tekmi, ki je postavljena v ne tako oddaljeno prihodnost, v kateri je potovanje skozi čas eksperiment skrivne vojaške institucije. Suzanne Treiser je ustvarila še enega izmed številnih namišljenih svetov, v katere se v sodobnem svetu zatekajo umetniki.
Razstava Sanje o prihodnosti obiskovalcem ponuja tudi Sobo vojnih iger Tamare Vukov, ki bo v zabavo tistim, ki uživajo v računalniških igrah povezanih s simulacijami vojnih akcij. Soba vojnih iger raziskuje naraščajoče sodelovanje in medsebojno penetracijo vojaških tehnologij, hoollywoodske zabavne industrije, vojnih videoigric, elektronskih medijev in novih medijskih tehnologij; tega kar nekateri imenujejo MIME complex. Umetniško delo je na pogled tako podobno resničnosti in tako surovo napade gledalca, da morda prav zaradi tega ne pušča prostora potrebnega za umik in refleksijo o predstavljenem.
Sanje o prihodnosti vas torej v pričakujejo ŠKUC-u. Razstava preseneča s svojo skrajno urbano naravnanostjo. K tej mnogo pripomore majhnost prostora, natlačenega z artefakti, od katerih v mnogih sodeluje zvok. Ta ustvarja glasno in morda na trenutke skoraj motečo polifonijo. A vendar gre za prihodnost in če o njej sklepamo po sedanjosti, nabiti s čutnimi – zvočnimi in vizualnimi dražljaji, bo predstava prihodnosti v galeriji ŠKUC kar prava.
V prihodnost sem potovala Petja.
Re: V ŠKUC-u ženske sanjajo prihodnost
Mara [15/10/2004]
Draga Petja,
veseli me da si se zabavala na potovanju v prihodnost na razstavi v Galeriji Škuc. Vedno je zanimivo prebrati kako ljudje razlicno dojemamo stvari. Posebej zanimiva je interpretacija dela Shilpe Gupte, ampak izjava o domačem vrtičku in citiram:"v cvetličnem lončku vzgojili nekaj živega" in slednja pripomba mi res ni jasna. Namrec ledvicke Shilpe Gupte so iz sladkorja in ne razumem kaj zivega naj bi vzgojili iz njih na domacem vrtu???
Pa se ena pripomba: razstavo v Škucu sta koncipirali dve kustosinji in sicer Katy Deepwell, kot si omenila, ki je predstavila delo Olge Kisseleve in Suzanne Treister, in Karen Wong, kanadska kustosinja in koordinatorica festivala HTMlles, ki je predstavila dela Shilpe Gupte, Mare Verne in Tamare Vukov. Mogoce nisi opazila da razstava ima tudi dvojni naslov. Naslov koncepta kustosinje Katy Deepweel je "Sanje o prihodnosti", medtem ko je Karen Wong svoj poimenovala "+ Za požarnim zidom>situacije".
LP
Mara
odgovori >>
Re: V ŠKUC-u ženske sanjajo prihodnost
vizualka [11/09/2006]
Zdravo. V ledvički so bila poleg same ledvičke dodana še semenca, da si zadevo lahko gojil na vrtu. Glede kustosinje pa se opravičujem, žal pa po dveh letih ne vem, ali mi je bil drugi del razstave nezanimiv ali pa sem ime druge kustosinje spregledala. Vsekakor hvala za opozorilo.
lp petja
odgovori >>