Kljub temu, da so sedeži v veliki dvorani za plenarna zasedanja Državnega zbora Republike Slovenije razmeščeni v koncentričnih krogih, sploh prvi parlamentarni spopad glede prihodnjega sedežnega reda novoizvoljene devetdesetčlanske zasedbe Državnega zbora priča, da je demokracija zgolj hegemonija parlamentarnih zmagovalcev. Ker se včeraj tudi po celodnevnem pregovarjanju začasni vodje začasnih poslanskih skupin strank, ki so se po volitvah 03. oktobra tudi tokrat uvrstile v Državni zbor, niso mogli zediniti o kompromisni rešitvi o bodočem sedežnem redu v veliki parlamentarni dvorani, ki ima nenazadnje kar 150 foteljev, torej celih 60 viška, je pravzaprav popolnoma jasno, kako zelo je aktualno razumevanje politike domačih poklicnih politikantov oddaljeno od arhitekturne idejne zasnove prenoviteljev krožno oblikovane velike dvorane Državnega zbora.
Pravzaprav je popolnoma izključujoče. Poslanske klopi, pravzaprav pa udobni fotelji za občutljive poslanske riti, so namreč razmeščeni v koncentričnih krogih, ki se amfiteatralno spuščajo proti centralnemu krogu z govorniškim pultom. Krog, kot popolna geometrična oblika, naj bi pozitivno homogeniziral politične sile v parlamentu in obenem tudi z obliko poudaril njihovo enakopravnost in povezanost v težnji za dobrobit tistih, katere zastopajo. Krog je znak popolnosti in označevalec edinstvenega, izvzetega, središčnega, najvišjega.
Da se ne le tokratni parlamentarni zmagovalci iz vrst Slovenske demokratske stranke, pač pa pravzaprav vsi, ki se jim je tudi tokrat uspelo zavihteti čez parlamentarni prag, plus nekaj tragičnih junakov, med katerimi se je denimo zaradi glasov iz tujine za besedni boj za poslanski sedežni red pod nosom obrisal samozrežirani konzervator slovenstva in borec za južno mejo v Istri Janez Podobnik smatrajo za nekaj edinstvenega, iz ljudstva izvzetega ter predvsem zaradi lastnega samoljubja središčnega, pravzaprav sploh ni sporno. Toda vprašanje, v katerem se sama zase zrcali vsa ta neizprosna resničnost umevanja domače politike, je, koga pravzaprav zastopajo oziroma za čigavo dobrobit pravzaprav gre.
In ves ta prvi oziroma uvodni besedni spopad nove poslanske garniture okoli sedežnega reda v večini razpravljalskega časa tako ali tako polprazni veliki dvorani Državnega zbora priča, da se tudi s pohodom dosedanje opozicije na oblast v umevanju demokracije na Slovenskem ni pravzaprav nič bistvenega spremenilo. Popolni geometrični obliki kroga dvorane navkljub še vedno štejejo zgolj naši in njihovi. In prav v tem se zrcali bistvo spora o sedežnem redu, ki ga mora nova zasedba državnega zbora nepreklicno razrešiti do petka, 22. oktobra, ko je na parlamentarnem urniku prva, ustanovna seja.
Gre pa za to, kje bo sedela ekipa koalicijskega priveska bodočega mandatarja Janeza Janše iz stranke Nova Slovenija. Ker so Slovenski demokrati in Novoslovenci že v predvolilni kampanji še v opozicijskih klopeh uspešno poustvarili vtis, da sodijo skupaj kot rit in srajca, in pri tem je pravzaprav res vseeno, kdo je v tem primeru rit, kdo pa srajca, bi seveda oboji radi svoje poslanske riti skupaj tiščali tudi v prihodnjem štiriletnem mandatu, katerega naj bi po lastnem prepričanju družno preživeli na oblasti. Če jim bo to tudi dejansko uspelo, bomo še videli, kajti politične karte še zdaleč niso dokončno premešane.
Spor pa je pravzaprav smešen. Zmagovalci iz vrst Slovenskih demokratov sicer zatrjujejo, da bi v okrogli veliki dvorani Državnega zbora radi sedeli na sredini, in to tako, da med njimi in koalicijskimi sodrugi iz vrst Nove Slovenije ne bi bilo prehoda, ki bi jih razdeljeval. Dovolj prostora za to pa naj bi bilo zgolj na sredini. Toda tam so do sedaj sedele poslanske riti v poosamosvojitvenih časih najprepričljivejše zmagovalke na državnozborskih volitvah leta 2000 iz vrst Liberalne demokracije, ki poraza, kot je zanjo izid 3. oktobrskih volitev v državni zbor, pravzaprav sploh ni pričakovala. S čim se bo tako soočal v naslednjem, mogoče pa res tudi celotna štiri leta trajajočem mandatnem obdobju bodoči mandatar in zmagovalec na volitvah Janez Janša, tako priča že salomonska rešitev oziroma poslovniški izhod v sili iz tega boja za sredino v okrogli dvorani Državnega zbora.
Spor okoli sedežnega reda v veliki dvorani Državnega zbora, od koder pravzaprav edino potekajo neposredni televizijski prenosi poslanskega, no, pa recimo, da dela, med prvo in drugo uvrščeno stranko na letošnjih volitvah, torej Slovenskimi in Liberalnimi demokrati, bodo razrešili strogo po 10. členu poslovnika. Danes do 14. ure so tako začasni vodje začasnih poslanskih skupin le še do petka začasnemu predsedniku Državnega zbora Feriju Horvatu morali poslati svoje želje glede sedežnega reda, ki pa ga bodo, strogo po 10. členu poslovnika, določili na podlagi velikosti poslanskih skupin. Začela bo največja, druge, ki ji bodo sledile, pa lahko izbirajo med preostalimi še nezasedenimi sedeži.
Prvi bodo tako poslanske fotelje, kamor bodo uradno za naslednja štiri leta parkirali svoje riti, izbirali Slovenski demokrati. Naslednji pa ne bodo njihovi koalicijski partnerji iz vrst Nove Slovenije, pač pa Liberalni demokrati. Bajuk in ekipa bo na vrsti šele četrta, saj se je na volitvah bolje odrezala tudi Združena lista socialnih demokratov. Izid boja za poslanski sedežni red, oziroma za mesta v sredini okrogle dvorane Državnega zbora, je tako tudi prvi neposredni poraz zmagovalcev tokratnih parlamentarnih volitev.
Z načelom demokratične hegemonije po številu na volitvah osvojenih odstotkov bomo tako nekako že prišli do sedežnega reda v razpravljalni dvorani na Šubičevi. To je nenazadnje nujno potrebno zaradi lastne potrditve poslanskih mandatov, do katere mora priti prav na ustanovni seji. Prav nobenega zagotovila pa ni, da bo ta v petek tudi dejansko zaključena. Kar pomeni, da bo novoizvoljena poslanska zasedba dobila tudi predsednika in po poslovniku predpisane tri podpredsednike Državnega zbora. Tu to načelo demokratične hegemonije namreč ne velja več, pač pa v ospredje stopi absolutna večina oziroma najmanj 46 poslanskih glasov. Ker pa smo od končne sklenitve kroga delitve prihodnje oblasti in jasne ločnice med novo parlamentarno opozicijo in pozicijo še zelo zelo oddaljeni, je pravzaprav že vnaprej jasno, da bo do konca ustanovne seje Državnega zbora, ki se bo začela v petek, minilo še kar nekaj tednov političnega merjenja moči.
ODPOVED: Tudi današnji N-euro moment s poslanskim prerivanjem za sedeže v sredini v okrogli dvorani Državnega zbora v zobeh sem prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>