V političnem polnilu ponedeljkovega KROFF-a vam bomo ušesa pozorneje namazilili z odmevi na napredovanje pomožnega škofa Alojza Urana v ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita. Površno smo njegov CV prebavili v OFF-u, sledi kratek pregled njegovih prvih izjav, v katerih se nedvomno kristalijo zametki smernic delovanja slovenske sekcije cerkve z velikim C.
Nadškof Uran bo po svojih močeh skušal uresničevati geslo "Da, oče", ki si ga je pred nekaj manj kot dvanajstimi leti izbral ob škofovskem posvečenju ter bo vedno in povsod skušal uresničiti to, kar Bog od njega pričakuje. V odnosih z državo je prvi med kranjskimi dušniki napovedal nadaljevanje tistega, kar je na trdne temelje postavil sporazum med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo. Že v samem sporazumu je po njegovih besedah nakazano, da gre za začetek nadaljnjega reševanja odprtih vprašanj. Novi nadškof tako kot eno od najpomembnejših vprašanj vidi pravni položaj v krščanski skupnosti; da bi dali Cerkvi in njenim sodelavcem tisto mesto, "ki jim gre, da se ve, ali duhovniki, škofje in drugi v duhovnih poklicih opravljajo tudi neko koristno delo za skupno dobro naše države".
Posledice evropske krize humanizma, človečnosti in duhovnih vrednot se po njegovih besedah zrcalijo v množičnih begih od življenja v alkohol, mamila, samomore in demografski deficit. O odnosih z ostalimi verskimi skupnostmi: želi si, da bi z vsemi krščanskimi in tudi drugimi verskimi skupnostmi ohranjali lepe medsebojne odnose in na tistem, kar jim je skupno, gradili za dobro človeka in našega družbenega življenja. Vsakdo si zasluži temeljno spoštovanje njegove odločitve in ravnanja, vendar si je treba vedno prizadevati tudi jasno povedati, da učinki ravnanja posameznih skupnosti, na primer satanističnih, predstavljajo veliko nevarnost za človeka in prihodnost. Ovčad, bile so to besede novega nadškofa Alojza Urana.
Komentarji
komentiraj >>