Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Kaj je demokracija po ameriško? (3901 bralcev)
Sreda, 3. 11. 2004
tomazza



Klobuk dol pred ameriško demokracijo. Ta izjava je sicer sposojena od francoskega zunanjega ministra Michela Barnierja, ki jo je ta vzneseno prijavil ob še vedno potekajočih predsedniških volitvah v Združenih državah. Te naj bi po njegovem mnenju k stanju globalnega demokratičnega duha doprinesle pohvale vredno mobilizacijo in razpravo, ki je zanimala cel svet. Toda kljub temu, da je Bela hiša že razglasila, kako zelo da je prepričana v ponovno zmago in ponovitev predsedniškega mandata Georgea Busha mlajšega, se prav v izjavi: Klobuk dol pred ameriško demokracijo zrcali vse bistvo razumevanja demokracije po ameriško.

Recept za demokratično higieno rotacije oblasti, ki jo v polnomočnem predsedniškemu sistemu Združenih držav Amerike na vsake štiri leta predstavljajo predsedniške volitve za Belo hišo, je namreč še iz starih časov, ko so se po prerijah, gozdovih in hribih današnjih zveznih držav s svojimi konji in klobuki na glavah naokoli preganjali kakopak večinoma beli kavboji. Bistvena razlika v umevanju demokracije po ameriško od tiste, ki jo vsaj deklarativno za rotacijo oblastnikov uporabljamo na stari celini, je v tem, da se predsedniška kandidata za Belo hišo ne potegujeta za relativno večino števila na volitvah oddanih glasov, pač pa za število posameznih elektorjev – predstavnikov posamezne države. Prav tako iz starih časov je nenazadnje tudi samo število elektorjev, ki predstavljajo volilno težo posamezne države pri potrditvi zveznega poglavarja oziroma predsednika Združenih držav. Za zmago v tekmi za predsedniški položaj brez dvoma vsaj najbolj oborožene zvezne države na svetu pa si je potrebno zagotoviti 270 elektorskih glasov.

Elektorji sicer povsem uradno volilnim izzidom v posameznih državah niso zavezani, toda zgodovina tovrstnih odklonov pravzaprav ne beleži. Po končnih uradnih izzidih po posameznih državah imajo ti elektorji, tako kot v starih kavbojskih časih, kak mesec dni časa, da si na glave poveznejo svoje klobuke, da se zavihtijo na svoje konje in jih poženejo proti Beli hiši, kjer nato z dvigom rok potrdijo pravzaprav že znanega predsednika. Kljub po diplomatskih besedah francoskega zunanjega ministra čudoviti mobilizaciji in razpravi, ki je zanimala celoten svet, tudi domovino, vse kaže, da bo to letos ponovno republikanec George Bush mlajši. Kar bo - poleg velikega dela ameriških žensk, manjšin in drugega dela v sposobnosti vladanja vojaškega poglavarja ZDA zadnjih štirih let neprepričane ameriške javnosti, razočaralo številne ljudi po vsem svetu.

Nenazadnje smo bili v letošnji ameriški predsedniški kampanji priča iluziji, kot da gre za izbiro med vojno in mirom, ki bo posledično zaznamovala ves svet. In če so se pred štirimi leti kopja za predsedniško zmago lomila na domačemu terenu predsedniškega brata in guvernerja Floride Jeba Busha, so tokrat oči vseh demokratičnih idealistov in utopistov povsod po svetu še vedno uprte v zvezno državo Ohio, ki da kar 20 elektorskih glasov. Bela hiša je sicer že razglasila zmago Busha, ki naj bi si zagotovil vsaj 286 elektorskih glasov in tokrat za spremembo celo večino glasov ameriških volilcev, toda v taboru demokratskega kandidata Johna Kerrya poraza zaenkrat še ne želijo priznati. Samo v Ohiu, kjer naj bi imel Bush približno 137 tisoč glasov prednosti, je namreč potrebno prešteti še okoli 200.000 glasov. Podobna reč je še v zveznih državah Iowa in Nova Mehika, ki pa imata nekoliko manjšo volilno težo, oziroma manjše število pripadajočih elektorskih glasov.

Toda iluzija, da na današnji dan v Združenih državah Amerike izbirajo med vojno in mirom, je zgolj navidezna. Za ameriško volilno telo so bile namreč tokrat ključnega pomena moralne vrednote in navidezna vojna proti terorizmu. Nenazadnje je imelo 11 zveznih držav sočasno s predsedniškimi volitvami tudi referendume o ustavni prepovedi homoseksualnih porok in prav vsi so uspeli brez težav. Kam je usmerjeno volilno telo v deželi svobodnih onkraj luže, pravzaprav sama zase dokazujeta tudi izzida prav tako sočasnih volitev za celoten zvezni predstavniški dom in tretjino senata. V obeh teh predstavniških telesih so namreč republikanci svojo prednost še povečali. Soli na rano drugega zaporednega demokratskega poraza pa je dodalo neusmiljeno dejstvo, da se bo iz senata po volitvah v Južni Dakoti poslovil tudi dosedanji vodja tamkajšnje demokratske manjšine Tom Daschle.

Kljub silni mobilizaciji proti vnovičnemu mandatu za Georga Busha mlajšega, ki bo pravzaprav najprej neposredno prizadel uporabnike naftnih derivatov po vsem svetu, saj so se naftni trgi na nov mandat na nedotakljivost ameriških strateških naftnih rezerv prisegajočega predsedniškega kandidata odzvali z novim zvišanjem cen nad 50 dolarjev za sod, izbira ameriških volivcev ne preseneča. Je, kar je, prav v ponovitvi predsedniškega mandata Georga Busha mlajšega se namreč zrcali vse bistvo kavbojskega umevanja demokracije po ameriško.

Vse dokler bo namreč ameriško umevanje demokracije in s tem tudi predsedniške volitve vsakih štirih let temeljilo na iz starih časov dominacije divjega zahoda prenesenih vrednotah in vse dokler si bodo tako onstran kot na tej strani luže domači demokratični podložniki dajali klobuk dol pred ameriško demokracijo, sta namreč popolnoma jasni vsaj dve stvari. Prvič, da se na obeh straneh luže še zelo dolgo ne bomo znebili kislega priokusa, ki ga za sabo povsod puščajo vsake in tako tudi tokratne ameriške predsedniške volitve. In drugič, da bodo tako ameriški kot globalni aktivisti in njihove entertainment karikature, med katere lahko mirno uvrstimo tudi zvezdniškega Michaela Moora, morali še kar nekaj časa dvigovati prah pred pragovi lastnih kvazi demokracij, da nam naposled le več niti na kraj pameti ne bo prišlo, da bi nam bilo potrebno - pred katerokoli že demokracijo kot sistemom oblasti – spoštljivo odkrivati klobuke.

Odpoved: Tudi današnji N-euro moment s kavbojskim umevanjem demokracije po ameriško in ponovnim predsedniškim mandatom Georga Busha mlajšega v zobeh sem prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>