Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Arterija 40 (4143 bralcev)
Torek, 23. 11. 2004
vizualka



Klikni za veliko sliko: Pogled na razstavo v Moderni galeriji 28. novembra se je v Ljubljani pod budnim očesom kustosa Igorja Zabela odprla razstava Varnost in mir! Red in svoboda!. Razstava je nastala v okviru širšega projekta, ki sliši na ime Kdo, če ne mi, naj si vsaj poskusi zamisliti prihodnost vsega tega? Sedem epizod Evrope v menjavi. Ta pa je nastal v okviru kulturnega programa Thinking Forward, ki ga je razvila letošnja predsednica Evropske unije Nizozemska. Naj omenimo, da so se v okviru tega programa v Ljubljani pred kratkim že vrstili dogodki, vendar takrat bolj literarne narave, pa tudi nekateri dokumentarni filmi na Liffe-u sodijo v okvir programa Thinking Forward.

Projekt Kdo, če ne mi, naj si vsaj poskusi zamisliti prihodnost vsega tega? Sedem epizod Evrope v menjavi, v katerega sodi razstava, ki si jo oglejte v Moderni galeriji, je posvečen desetim novim članicam velike in srečne evropske družine. Projekt je pripravila kustosinja Maria Hlavajeva, ki jo, če ne drugega, poznamo vsaj po tem, da je bila ena izmed kustosinj na ljubljanski Manifesti. Kljub političnim konotacijam, ki na nas dihajo iz ozadja, nič strahu, razstava, verjetno pa tudi ostale, ki si jih nisem imela priložnosti ogledati, so ogleda in obiska vredne.

Projekt predstavlja sedem epizod Evrope v menjavi. Sestavlja ga več razstav, ki se vrstijo po Evropi – v Budimpešti, Amsterdamu, Utrechtu, Rotterdamu, Vilniusu, Varšavi in Ljubljani. Vodilna nit, vseh sedmih epizod je razprava o vprašanju, kakšna je vloga umetnosti v sodobnih političnih in družbenih spremembah. Vsaka od razstav je v okviru skupne teme zasnovana kot samostojen projekt. V novih državah Evropske unije gostujejo nizozemski umetniki, na treh razstavah na Nizozemskem pa se predstavljajo umetniki iz novih članic Evropske unije. Zdenka Badovinac je na tiskovni konferenci poudarila, da gre za prehod v sfero umetnosti, ko veliki projekti ne nastajajo več v posameznih državah, ampak so te meje presežene.

Program je predstavil kustos Igor Zabel.

V Moderni galeriji je torej na ogled peta epizoda projekta, ki nosi naslov Varnost in mir! Red in svoboda! Na njej je Igor Zabel predstavil dela petih nizozemskih ustvarjalcev in enega umetniškega kolektiva. Naslov razstave je citat, vzet iz Goethejeve drame Egmont, ta pa je povezana z vstajo, ki je pripeljala do oblikovanja države Nizozemske. Vzklik ljudstva pomeni ideale, ki naj bi vladali v vsaki dobri družbi.

Razstava je postavljena v petih prostorih Moderne galerije, kar pomeni, da je vsakemu od del šestih umetnikov namenjeno veliko prostora. Tako se ne lovimo, kaj kam spada in se ne sprašujemo, kaj je del umetniškega dela. Dela prosto dihajo in prostornost prispeva k prijetnemu pohajkovanju od enega do drugega umetniškega predmeta in sekundi oddiha med njimi.

Klikni za veliko sliko: musicalOb vstopu v prvo sobo, kjer je na ogled Musical Starhawk, nisem bila navdušena nad dolžino videa, za katerega se je zdelo, da bo trajal in trajal. A film me je potegnil, vsrkal. Musical je posvečen legendarni kalifornijski ekološki in spiritualni aktivistki Starhawk in libreto je spisan po njeni avtobiografiji in izjavah. Tisto, kar vidimo na platnu, pa je nekakšna svobodna, psihadelična, flower power igra, ki jo je umetnica Maria Pask izvedla skupaj s svojimi študenti. V okviru konteksta razstave se delo odreka redu in cveti v svobodi, hkrati pa ponuja nekakšno nevarno varnost in divji mir.

Klikni za veliko sliko: Sport NoveauNajvečje nasprotje musicalu ponujajo objekti in skice, ki jih je ustvarila multidisciplinarna družba Atelier van Lieshout. Leta 1995 jo je ustanovil Jope van Lieshout. Atelier se ukvarja s sodobno umetnostjo, oblikovanjem in arhitekturo. Tokrat so na ogled postavili verzijo fitnes centra z naslovom Sportnoveau. Zlovešče jekleno-lesene priprave naj bi utrjevale mišice subjektovega telesa. Na stenah pa idejo prisilnega reda in urejenosti še potencirajo risbe projekta Disciplinator, nekakšnega koncentracijskega taborišča, ki subjektu strogo določa njegov delovni in bivalni prostor. Uniformirani in povsem enaki subjekti, so vedno manj posamezniki in vedno bolj nadomestljivi deli v taborišču. Kadar se subjekt prostoru s svojim telesom ne prilagaja, ga je treba prikrojiti. Če ne drugače pa tako, da mu odrežejo nogo.

Klikni za veliko sliko: Leseni avtoKot nad njegovim dokumentarnim videom poleta z letalom, ki ga je predstavil na ljubljanski Manifesti, sem bila tudi tokrat navdušena nad delom Joosta Conijna. Umetnik se je tokrat lotil gradnje lesenega avtomobila. To hrošču podobno prevozno sredstvo, ki za svoj pogon uporablja les, je pognal po cestah vzhodne Evrope. Potoval je po brezpotjih Bolgarije, Romunije, Ukrajine in Moldavije, kosil s kmeticami na zelenih poljanah – te so mu potem pomagale, da je avto s prikolico polno drv porinil do ceste – avto izkopaval iz blata in opazoval prevoz prašičev v osebnem avtomobilu. Najbolj zanimivo se mi je zdelo, da na cestah avtomobil ni pretirano izstopal. V deželi, kjer so ljudje, zaradi pomanjkanja sredstev nujno iznajdljivi, se je Conijnov avtomobil zdel nekako doma.

V veliki sobani galerije se od stropa do tal pne velika spirala, delo umetnika Joba Koelewijna. Skulptura je prekrita z ogledali, ki našo podobo secirajo in razbijejo v mnogotere kosce. Kljub mnogoterosti delov, ki sestavljajo skulpturo pa so ti še vedno urejeni v določeno zaporedje. Podoben red, ki pa je podoba nekega posebnega, svobodnega reda ponuja umetniško delo Johna Körmelinga. Čembalo, ki ga predstavlja, je uglašen tako, da so razlike med toni definirane z zaporedjem kvadratnih korenov.

Klikni za veliko sliko: Dnevna sobaFotografije, na prvi pogled dolgočasni pogledi v nenaseljene bivalne prostore, je ustvaril Edwin Zwakman. A umetnik nas vara. Fotografije menda niso posnetki realnih prostorov, ampak skrbno ustvarjenih pomanjšanih modelov. Kljub opazovanju nisem našla tistega znaka, ki bi me prepričal, da na slikah niso resnični prostori. Kljub temu pa zavedanje o konstruktu realnosti pred nami odpira povsem drugačna vprašanja, kakor so tista, ki si jih zastavljamo zgolj ob pogledu na fotografijo realnega prostora.

Varnost in mir! Red in svoboda! Nizozemski umetniki na razstavi v Moderni galeriji ponujajo umik v vse štiri skrajnosti. Lastnosti dobre družbe, ki so si jih želeli meščani pri Goetheju in so tisto, kar si za svojo prihodnost želi tudi sodobna družba, ne pomenijo pretiranega reda ali skrajne svobode, popolne varnosti ali neskončnega miru. Tanka meja med primernim in pretiranim postane jasnejša prav z obiskom razstave v Moderni galeriji. In to razkrivanje skritega, ki ni znanstveno in ni ujeto v omejitve posameznih raziskovalnih disciplin, je gotovo ena od boljših stvari, ki nam jih lahko ponudi dobra razstava sodobne umetnosti.

 

 

 

Klikni za veliko sliko: Pred domacim pragom v P74

V živo ste v Arteriji lahko prisluhnili intervjuju z Marijo Mojco Pungerčar, ki je v šentviški galeriji P74 predstavila projekt Pred domačim pragom. S kamero in fotoaparatom je beležila dogodke v svoji soseski in jih potem z opisi in lastnimi razmišljanji razstavila. Razstava je na ogled do sobote, 27. 11. med 16. in 20. uro.

 

 

Naslednja Arterija, ki bo z vami čez 14 dni, bo spet potovala v šentviško galerijo in predstavila novo razstavo Misliti prostor.

 

Oddajo sem pripravila Petja Grafenauer-Krnc.



Komentarji
komentiraj >>