Odstopil je glavni direktor podjetja McDonald's Charles H. Bell. Gospod Bell, ki je bil s svojimi štiriinštiridesetimi leti najmlajši dosedanji kapitan omenjene korporativne ladje, je namreč aprila izvedel, da ima raka na črevesju. Zaradi bolezni seveda ni mogel v celoti opravljati svojega poslanstva, saj se med drugim ni mogel niti udeležiti olimpijskih iger v Atenah, kjer je bil McDonald's eden glavnih pokroviteljev. Za odstop se je dokončno odločil, da bi lahko ves svoj čas in energijo usmeril v boj proti raku.
Pri tem omenimo še to, da je Bell na direktorskem položaju zamenjal Jamesa Cantalupa, ki je spomladi umrl zaradi srčne kapi. Vse torej kaže, da nad upravo McDonald'sa lebdi prekletstvo hitre hrane.
Fast food, ki vam ga dnevno servirajo v McDonaldsu, je namreč znan po svoji nasičenosti s sladkorjem ter visokemu holesterolu in da tako povzroča številne zdravstvene težave. Ja, med drugim tudi raka na črevesju in srčno kap. McDonald'su, ki na leto zapravi dve milijardi dolarjev za propagando svoje hrane, so tako ironično najslabša reklama prav njegovi direktorji.
Ulice Ukrajine so kljub mrazu te dni polne vročih glav. Opozicija, ki podpira zaenkrat še nesojenega predsednika Viktorja Juščenka, je na sto tisoč glavem zborovanju v središču glavnega mesta Kijev odhajajočemu Leonidu Kučmi dala štiriindvajset urni ultimat, da odstavi premiera Viktorja Janukoviča. Slednji je namreč zmagal na predsedniških volitvah, ki pa jih zaradi grobih kršitev na voliščih razen v Kremlju ne priznavajo nikjer drugje.
Olje na ogenj dolivajo tudi zvesti privrženci proruskega Janukoviča iz vzhodnih predelov Ukrajine. Regionalne oblasti v Donecku so napovedale, da bodo že prihodnjo nedeljo organizirale referendum za pridobitev avtonomije, saj si tamkajšnji prebivalci ne želijo živeti pod oblastjo zahodno usmerjenega Juščenka. Ukrajini – vse tako kaže – grozi razpad na dva dela in v najslabšem primeru celo državljanska vojna.
Na domnevne nepravilnosti na včerajšnjih predsedniških in parlamentarnih volitvah opozarja tudi opozicija v Romuniji, na katerih sta po prvih uradnih izidih zmagala vladajoča Socialdemokratska stranka in njen predsedniški kandidat Adrian Nastase. Več sto volilcev vladne stranke naj bi se namreč v najetih avtobusih vozilo od enega volišča do drugega in tako večkrat glasovalo. Upravičeno se lahko vprašamo, ali naj sploh še verjamemo v to kvazi demokracijo.
Ameriški republikanski predsednik senatnega odbora za mednarodne odnose Richard Lugar medtem protestira proti zahtevi iraških sunitskih in kurdskih strank, da bi prestavili splošne volitve, napovedane za januar prihodnje leto. Lugar se zaveda, da bo volitve težko izpeljati zaradi naraščajočega nasilja v državi, a je prepričan, da volitve morajo potekati v skladu z načrti. Farsa je torej zagotovljena še preden so iraške stranke sploh začele s svojo predvolilno kampanjo.
Vojna v Iraku se nadaljuje, kar – roko na srce – ni treba posebej izpostavljati. Ameriške okupacijske sile nadaljujejo svoje operacije čiščenja uporniških gnezd v tako imenovanem sunitskem trikotniku. Pri tem je bilo ubitih nekaj okupatorjev, dvanajst policistov in okoli sedemnajst upornikov. Medtem pa se Američani hvalijo še s tem, da jim je južno od Bagdada uspelo aretirati še dvaintrideset domnevnih gverilcev.
Vojaški diktatorski režim v Burmi je iz svojih zaporov izpustil skoraj deset tisoč zapornikov, ki jih niso aretirali v skladu z zakoni. Mnogi so na to čakali več let, a v ječah in mučilnicah še vedno ostaja mnogo političnih zapornikov. Tudi voditeljica opozicijske »Narodne lige za demokracijo« in nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi ostaja v hišnem priporu, saj se vojaška hunta boji njene priljubljenosti med ljudmi, ki si jo je pridobila z nesebičnim bojem za svobodo svojega naroda.
Nekaj občutka za dobrobit ljudi kaže tudi izraelska vojska, ki je nekoliko spremenila načrte svojega nelegalnega varnostnega zidu, in sicer tako, da bo ukradla manj palestinske zemlje, kot je sprva načrtovala. Spomnimo naj vas, da je izraelsko vrhovno sodišče pred nedavnim vojsko opozorilo z naslednjo frazo: »Kar je preveč, je pač preveč.« Seveda to ni noben razlog za optimizem, saj bo zid vseeno na sto tisoče Palestincev odrezal od njihovih polj, bolnišnic in šol, samim Izraelcem pa ne bo zagotovil varnosti pred samomorilskimi napadi.
S kančnčkom sarkazma lahko dodamo, da Kitajska ne potrebuje terorističnih napadov, saj njene prebivalce vztrajno ubijajo rudniki. Po včerajšnji hudi nesreči v premogovniku za 141 rudarjev, ki so ostali ujeti v peklenskem podzemlju, ni več upanja. Oblast v Pekingu se je pred časom zavzela za izboljšanje varnostnih razmer v premogovnikih, vendar pa je njena pobuda za že nekaj tisoč umrlih rudarjev v letošnjem letu občutno prepozna.
Nekdanji španski premier Jose Aznar je pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje ozadje terorističnih napadov na madridske vlake marca letos, zanikal, da je njegova vlada vedela, da za njimi ne stoji ETA. Aznar se sklicuje predvsem na dejstvo, da so na začetku vsi verjeli, da za napadi stoji omenjena baskovska separatistična organizacija. Tudi prav, toda to še vedno ne upravičuje dejstva, da je njegova vlada nadaljevala s trditvijo o vpletenosti Ete, tudi potem, ko je bilo vsem jasno, kdo jih je zakrivil – al Kaida namreč.
V domači grudi pristojni parlamentarni odbori zaslišujejo osmerico Janševih ministrskih kandidatov. Na telefon smo želeli priklicati katerega od vpletenih, vendar nam to ni uspelo, zato predvidevamo, da politična inkvizicija še vedno traja.
Obveščamo vas tudi, da je naš ideološki nasprotnik Radio Ognjišče ta vikend praznoval deseto obletnico. Poklicali smo odgovornega urednika Francija Trstenjaka in ga zaprosili, naj odrecitira slavospev ob tej častljivi obletnici. Seveda brez dobronamernih provokacij ni šlo.
//////////////////////////////////////
Kot se demokratičnemu duhu na Slovenskem pritiče, je tokrat daleč od pozornosti večine domačih trobil množičnega diskurza včeraj od 11.00-ih dopoldne do poznih popoldanskih ur v znanem gostišču na Kodeljevem potekala izredna skupščina Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije. Povod? Odstop predsednika Aleksandra Todorovića.
Da pa je v Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije že zasejano seme razdora, je nenazadnje pričala že sama, dokaj klavrna udeležba članov in merjenje moči treh, pravzaprav pa dveh ključnih akterjev nesklepčne skupščine, ki se je sprevrgla v dolgo in žolčno razpravo o ljudeh in prihodnjih usmeritvah boja za povrnitev človeškega dostojanstva izbrisanim prebivalcem Slovenije. V glavnih vlogah nastopajo pravni svetovalec Društva izbrisanih Matevž Krivic, njegov protežiranec in začasni predsednik Marko Perak ter odstopljeni predsednik Aleksander Todorović.
Zaradi kroničnega pomanjkanja ostalih elektronskih medijev vam tokrat na Radiu Študent predstavljamo prvi del pravzaprav ekskluzivnih posnetkov vročega dogajanja in politikantskega merjenja moči med izbrisanimi in neizbrisanimi.
Na začetku je za besedo poprijel nekdanji podpredsednik in po sili razmer sedanji predsednik društva Marko Perak.
//////////////////////////////////
Več o vroči razpravi, ki je sledila na zaradi pomanjkanja sklepčnosti pač zboru članov Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije pa v naslednjih oddajah Aktualno politične redakcije Radia Študent. In zakaj že je z mesta predsednika odstopil Aleksander Todorović? Zato ker ni želel sodelovati v kolaboraciji pravnega svetovalca in Izvršnega odbora Društva z Združeno listo in Liberalno demokracijo. Ti so namreč sklenili pakt o nenapadanju oziroma nepojavljanju predstavnikov Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije v javnosti pred državnozborskimi volitvami. Pomagalo ni, je pa to dovolj zgovoren dokaz o povsem nepotrebnem politikantstvu v Društvu, o katerem bomo na teh radijskih valovih še govorili.
Komentarji
komentiraj >>