Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ZDA: čakajoč na gospodarski 11. september (3721 bralcev)
Torek, 14. 12. 2004
Erik



Američani veseli december praznujejo z množičnim nakupovanjem. Potrošnja naj bi bila celo večja od večine napovedi in pričakovanj. Vendar pa razlogov za to ne gre pripisati krepitvi gospodarstva po dolgem obdobju recesije, kot to trdijo v Beli hiši, saj je ta bolj fiktivna kot kaj drugega. Eden izmed verjetnejših razlogov za povečano potrošnjo leži v odsotnosti strahu pred ponovnim terorističnim napadom, ki je še lani ob tem času srca ameriških potrošnikov polnil z negotovostjo. Edini bradati možje, ki te dni ogrožajo varnost Američanov, so pijani Božički, ki se majejo na vsakem drugem vogalu.

Predsednik George Bush je razsipništvo svojih državljanov uporabil kot še en šibek argument, da je z domačim gospodarstvom vse v redu. Toda, kot je že pet let znano, so njegovi bušizmi v glavnem skregani z logiko in realnostjo. Ekonomski analitiki se namreč te dni soočajo z dvema katastrofalnima novicama. Prva je ta, da je ameriško gospodarstvo praktično pred razsulom. Sedaj že Kitajci od Američanov zahtevajo, da uredijo stvari v svoji hiši, medtem ko se vse več držav čedalje bolj izogiba poslovanju z nepredvidljivim dolarjem. Druga novica pa je ta, da bo Busheva administracija agresivno nadaljevala s pogubnimi reformami davčnega sistema in socialne varnosti. Združite oboje skupaj in kaj dobite? Gospodarski 11. september.

Pred kratkim so se na pobudo Stephena Roacha, sicer direktorja investicijskega podjetja 'Morgan Stanley', srečali eni izmed najvidnejših predstavnikov poslovnega sveta. Sestanek je bil zaprt za novinarje, vendar je kljub temu na dan priplavalo interno poročilo, ki ugotavlja, da imajo ZDA okoli deset odstotkov možnosti, da se bodo izognile ekonomskemu armagedonu. Roach kot enega temeljnih argumentov za svojo temačno napoved navaja dejstvo, da so Američani bolj zadolženi kakor kdajkoli prej. Pred dvajsetimi leti je bila skupna zadolženost ameriških gospodinjstev enaka polovici obsega gospodarstva. Danes ta številka znaša že petinosemdeset odstotkov.

Kolikor se bo trend naraščanja trgovinskega deficita in padanja vrednosti dolarja še nadaljeval, bo morala centralna banka znatno povečati obrestne mere, da bi privabila tuji kapital. To pa bo v prvi vrsti prizadelo prezadolžene ameriške potrošnike, predvsem tiste, ki imajo svoje nepremičnine pod hipoteko - in slednjih ni malo. Američani že sedaj plačujejo rekorden delež svojih prihodkov za odplačevanje obresti dolgov, pa čeprav te zaenkrat še vedno ostajajo nizke. Dodatno olje na ogenj doliva še rast cen nepremičnin, ki je znatno višja od naraščanja plač.

Američani bi že morali začeti pošteno varčevati, vendar se raje vdajajo brezglavemu zapravljanju. Kreditne kartice še posebej te dni padajo po nakupovalnih središčih kakor domine.

Slogan 'ameriške sanje' so nadomestile besede 'živeti na kredit'. Ameriški potrošniki se obnašajo kakor tisti risani junaki, ki tečejo čez rob prepada in nadaljujejo s tekom, dokler ne pogledajo navzdol. Potem realnost zmaga nad iluzijo in eden za drugim popadajo v brezno.

Ko bodo enkrat obrestne mere začele sunkovito naraščati, bo ameriškim gospodinjstvom zmanjkalo tal pod nogami. Ko bodo Američani morali vse več dolarjev namenjati odplačilu obresti dolgov, se bo istočasno tudi zmanjšala reka denarja, ki trenutno napaja domače gospodarstvo, s tem pa se bo tako še dodatno skrčil obseg ameriške ekonomije. Ta se že sedaj sooča s katastrofalnimi rezultati. Med letoma 2001 in 2003 je gospodarstvo ameriškemu BDP-ju prispevalo dober trilijon dolarjev dohodka in nekaj čez štiri trilijone dolga. Če temu dodamo še rdeče številke premnogih podjetij, ki se pri investicijskih bankah zadolžujejo, da lahko izvajajo svoje poslovne operacije, ugotovimo, da se je kompletni dolg od leta 1994 celo podvojil. Kreditni mehurček je tik pred tem, da poči.

Vrhunec gospodarskega armagedona bo po Roachevih predvidevanjih nastopil, ko bo Ameriko zajel spektakularni val bankrotov, s čimer se bo strmo povišala nezaposlenost, kar bo še dodatno ohromilo domače gospodarstvo. Sledilo bo sesutje borznih trgov, nadaljnji padec dolarja, obveznice, vezane na dolar, pa bodo izgubile vrednost. Številni Američani bodo ob svoje življenjske prihranke in privatni pokojninski skladi, s katerimi podjetja operirajo na borzah, se bodo sesuli. Skratka, ponovil se bo scenarij Enrona, le da ga bo tokrat moč čutiti na nacionalni ravni. OPEC bo v svojem poslovanju moral zamenjati valuto in se bo najverjetneje obrnil k evru, kar pomeni, da se bo v Ameriki nafta močno podražila. Seveda bo recesija neizbežno prizadela tudi vse tiste države sveta, ki so precej finančno odvisne od dolarja in ameriškega gospodarstva.

Ne preseneča, zakaj je Stephen Roach tako pesimističen. Američani bi se svoji ekonomski krizi lahko učinkovito izognili le, če bi se Kitajska, Evropska unija in Japonska prostovoljno zavezale, da bodo varčevale manj in zapravljale več, s čimer bi se vidno popravila ameriška poslovna bilanca in zmanjšal trgovinski deficit. To resda ne bi odpravilo vseh problemov, bi se pa vsaj povečal dotok krvi v slabotno srce finančne Amerike. Vendar je ta scenarij bolj malo verjeten, saj bi svetovni voditelji preostalih gospodarskih velesil takšno pomoč Združenim državam videli predvsem kot nagrado Bushevi arogantni gospodarski politiki, zaradi katere ga je že kaznovala tudi Svetovna trgovinska organizacija.

Vendar se v Bushevi administraciji s temi temačnimi napovedmi ne ukvarjajo, saj se zavedajo republikanske hegemonije v senatu ter kongresu in bodo nadaljevali s svojimi zastavljenimi cilji. Reforma socialnega varstva bo omejila pravice potrošnikov in prihodnost slehernega delovnega Američana postavila na borzo. Beseda Enron spet pade na um. Nadaljnja davčna reforma pa bo večji delež davčnega bremena naprtila predvsem na hrbte najnižjih delavcev, ki že sedaj ne shajajo s svojimi dolgovi. V času, ko bi morala Amerika resnično začeti varčevati na vseh koncih, Bush zapravlja neskončne milijarde dolarjev za impotentno vojno proti terorizmu, kot da je ta rešitev za ameriške eksistencialne probleme.

Prav zato bin Ladnu in njegovim bradatim možem ni niti več treba groziti ameriški naciji z novimi napadi. Njih cilj je že nekako dosežen in temu primerno se lahko le še zadovoljno nasmihajo. Kot je namreč povedal sam bin Laden v svojem zadnjem sporočilu novembra: »Z Alahovo pomočjo nadaljujemo z našo politiko, ki bo Ameriko izkrvavela do točke bankrota.« Človek že ve, kaj govori. Na isti način jim je uspelo uničiti Sovjetsko zvezo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.


Komentarji
komentiraj >>