Torek, 30. 11. 2004
Borja
Radio Študent
Glasbena redakcija
Tolpa bumov, torek, 30.11. '04, 19.00
HIGH CONTRAST – High Society (Hospital rec., 2004)
*Ko je leta 2000 Lincoln Barrett podpisal za založbo Hospital, je bil popolnoma neznan mladenič iz Wallesa. Imel pa je minidisc poln odličnih demo posnetkov, s katerimi je prepričal odgovorne na založbi. Hospital je sicer večinoma Drum n' Bass orientirana založba, ki pa občasno izda tudi kakšno bolj jazzy, brokenbeat zadevo počasnejših ritmov. Izvajalci, ki redno izdajajo za založbo, so Nu Tone, Landslide, Logistics, London Elektricity, Cyantific, občasno Commix in pa seveda High Contrast.
Dve leti po podpisu pogodbe za Hospital, bolj natančno junija 2002, je High Contrast izdal svoj prvenec, album z naslovom True Colors, ki je doživel ogromen uspeh tako pri publiki kot pri kritikih.
Lincoln se je hitro uveljavil v Drum n' Bass areni in sledila so nešteta didžejevska gostovanja po vsem svetu, dobil je prošnje za vrsto remiksov, tudi izven drum n' bassovske skupnosti, za izvajalce, kot so The Streets, Adam F ... Trenutek, ki pa ga je izstrelil med velikane Drum n' Bassa, pa se je zgodil leta 2003, ko je izšel njegov single The Basement Track, ki sodi med pet največjih komadov leta. Gre za komad z značilno bas linijo, ki spominja na UK garage in z vzorčenimi ženskimi vokali iz nekega house komada. Basement Track pa je na novem, letošnjem albumu High Society prisoten kot bonus track.
Lincolnova produkcija sodi na bolj mehko stran današnjih Drum n' Bass praks. High Contrasta tako uvrščamo med producente, ki so se v zadnjih, recimo štirih letih prebili v sam vrh otoške Drum n' Bass scene, ki pa nimajo izrazito trde in mračne produkcije, ampak bolj soulful, jazzy zvok, ki vključuje razne vplive – od brazilske popularne godbe do detroitskega tehna. Drum n' Bass se je na koncu devetdesetih let namreč znašel v nekakšni slepi ulici, ko je razen peščice večina le reciklirala, ne pa inovatirala, glasba je bila trda in mračna. Ko pa so se na sceni uveljavili izvajalci, kot so Calibre, Marcus Intalex, Marky, XRS, Nu:Tone …, so se stvari precej spremenile in med drugim so se na plesišča vrnili sončni žarki in tudi punce.
Za High Contrast je značilno, da dela trše ritmične vzorce in dokaj masivne bas linije, to osnovo pa mehča z izjemnimi jazzy in soulful vzorci, električnimi klavirji, aranžmaji godal. Vključuje tudi ogromno efektiranja, predvsem bogato filtriranje.
Album High Society je logično nadaljevanje prvega albuma True Colors. High Contrast ohranja svoj značilni slog, vendar pa je v sami produkciji slišati izjemen razvoj. Najbolj neverjetno je na plošči plastenje (layering), torej kombiniranje raznih zvočnih tekstur. Lincolnu namreč uspe na dokaj trde ritme zaranžirati tople, hudo efektirane teksture, od godalnih in pihalnih vzorcev, do linij sintetizatorjev. S kombinacijo teh tekstur, melodij, ki izvirajo iz raznih stilov, na albumu prevladuje občutek nostalgije, melanholije, kar pa ne pomeni, da je plošča namenjena domačemu poslušanju. Prav nasprotno, nekaj komadov, kot na primer Tutti Frutti, drugi single s plošče - Racing Green, Persistance of Memory…, je naravnanih točno na plesišče, kjer delujejo izjemno. Vendar pa je presežek plošče prav v tem, da učinkuje kot celota, da je prav vsak komad narejen skrbno, kompleksno, ne na prvo žogo, kot so ponavadi narejeni plesni komadi, ki so zaradi ekskluzivnega namena, da so predvsem surovi material za didžeje, zaranžirani preprosto, pri njih gre v osnovi le za nekaj zlepljenih zank.
Na naslovnem komadu High Society gostuje Mc Dynamite, ki mu je uspelo narediti dokaj simpatičen vokalni del, eden njegovih boljših v zadnjem času. Komad je nekakšna godalna balada. Po mnenju avtorja te tolpe je vrhunec plošče Brief Encounter, kjer kombinacija filtriranega godalnega vzorca in ženskega vokala, podložena s hektičnimi bobni in globokim sub basom, ustvari enkratno atmosfero.
Na tem mestu bi še enkrat omenil neverjetno učinkovite vzorce godal in pihal pri komadih, kot sta oba singla Racing Green in Twilights Last Gleaming, pa Lovesick, Brief Encounter in High Society. Čeprav izvirajo iz raznih kontekstov, pa so skrbno izbrani, tako da dajejo albumu neko celostno zvočno sliko, h kateri prispevajo tudi za High Contrast značilno sprogramirani ritmi, vokali in razne harmonije.
Lincolnu Barrettu je uspelo to, kar uspe le peščici producentov plesne elektronske glasbe, in kar definitivno ni uspelo na primer Goldiju s Saturnz Return, da naredi kvaliteten, izjemen drugi album, ki je nedvomno nadgradnja prejšnjega. High Society odlikujejo kompleksne strukture, odlično plastenje in pa pestrost, ki izvira iz raznih stilov, iz katerih High Contrast črpa svoj material.
Škoda pa je, da je cel album sproduciran v Drum n' Bass tempu, torej nekje od 170 do 180 udarcev na minuto. Kajti izjemno zanimivo bi bilo slišati, kako bi se High Contrast lotil drugih zvrsti, česa počasnejšega.
Treklista:
01Lovesick
02.Tutti Frutti
03.High Society feat. Dynamite Mc
04.Brief Encounter
05.RacingGreen
06. Natural High
07. Twilights Last Gleaming
pripravil Borka.
Komentarji
komentiraj >>