Arabska televizijska hiša Al Džazira poroča, da so gverilci končno izpustili avgusta ugrabljena samostojna francoska novinarja Christiana Chesnota in Georgesa Malbrunota. Ugrabitelji so za njuno prostost zahtevali umik prepovedi muslimanskih rut v francoskih šolah, vendar so nad svojimi zahtevami očitno obupali.
Sicer pa so gverilci v uporniškem mestu Mosul izvedli nov napad na ameriške vojake in iraške kolaboratorje. V vojaškem oporišču je eksplozija bombe ubila najmanj dvaindvajset gringotov in članov iraške nacionalne garde, vendar preciznejših podatkov ameriška vojska še noče razkriti.
Nepridipravi razsajajo tudi v severnoirskem Belfastu. Roparji so za talce vzeli člane družin dveh vodstvenih delavcev v banki in ju tako prisili, da sta odprla bančni trezor. Akcija je uspela in roparjem je uspelo pobegniti z najmanj osemindvajset milijoni evrov. Policiji se ne sanja, kdo ter kje so.
Konec je 40-dnevnega žalovanja za očetom Palestinske osvobodilne organizacije. Primerno slovesen je bil Mahmud Abas, ki je zbranim zatrdil, da se bodo še naprej borili, da bo palestinski otrok dvignil palestinsko zastavo na obzidju Jeruzalema. Kaj na to poreče Tony Blair, ki bo tudi tam prispel nocoj, bomo še videli.
Je pa že tam italijanski zunanji minister Gianfranco Fini, toda najprej ga je v roke dobil izraelski kolega Silvan Šalom. Italija bo posredovala med Izraelom in arabskimi državami, karabinjeri pa bodo urili palestinske varnostne sile. Drugače pa je mnenje Italije, da izraelski vojaški premier Ariel Šaron dela dobro.
Hrvaški podpis protola o širitvi stabilizacijsko pridružitvenega sporazuma z Evropsko Unijo, kar v bistvu pomeni odstranitev ovir za vstop evropskih izdelkov na hrvaški trg v zameno za dostop do blagajne v Bruslju, pa je kot svež začetek označil tudi domači premier Janez Janša. Zaradi evropskih pravil obnašanja je uradna Ljubljana prepričana, da bo po novem šlo lažje z južno sosedo.
Mogoče pa bo Betlehemska luč miru, s katero so predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju na delovnem mestu posvetili skavti, razsvetlila tudi notranjost poslanskih glav nove koalicije. Konec januarja bo ta namreč obravnavala Jelinčičev zakon o romski skupnosti. Po njem ta namreč kot taka sploh ne bi obstajala več, saj jim ta predlog ukinja tudi z Ustavo zagotovljene pravice. Bo to nagrada za dvig šestih nacionalnih rok?
Komentarji
komentiraj >>