Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
anti korporativni, teroristični OFF (3218 bralcev)
Sreda, 22. 12. 2004
Erik



Bill Gates in kompanija bodo v prihodnjih letih ob kak načrtovan dolar manj. Tako je vsaj moč razumeti odločitev Evropskega sodišča prve stopnje v Luksemburgu, ki je gladko zavrnilo Microsoftovo zahtevo po zamrznitvi ukrepov, ki mu jih je naložila Evropska komisija zaradi stalnega zlorabljanja monopolnega tržnega položaja.

To v praksi pomeni, da bo moral ta ameriški računalniški monopolist, s katerim je ekskluzivno pogodbo o rabi njegovih izdelkov podpisala tudi prejšnja domača vlada, evropskemu trgu ponuditi svoj operacijski sistem Windows brez predvajalnika multimedijskih datotek Media Player. To pa še zdaleč ni vse. Še bolj v dolarjih merjeno boleča je odredba, da bodo nekdanji hipiji in novodobni kapitalisti, ki se utapljajo v perverznih količinah dolarskega bogastva, konkurentom na trgu morali razkriti tudi dosedaj kakopak skrbno varovano kodo Windowsov in s tem omogočiti učinkovito komunikacijo njihovih izdelkov z Microsoftovimi.

Da ne bo pomote, ukrepi Evropske komisije so seveda plod lobiranja evropskih računalniških gigantov, ki so zaradi strogo varovane kode Microsoftovega operacijskega sistema ob velike zaslužke. Kako zelo bajni zaslužki so v igri, namreč priča že golo dejstvo, da so v Microsoftu gladko poravnali 497 milijonov evrov globe, ki jim jih je prav tako naložila Evropska komisija.

Microsoft si bo kakopak še naprej prizadeval za prijateljsko rešitev spora z Evropsko komisijo, za vsak slučaj pa se bo pritožil še na naslednjo stopnjo, ki je sodišče Evropskih skupnosti.

Oblast v Teheranu se hvali, da je njenim represivnim organom uspelo v letošnjem letu aretirati nič manj kot deset jedrskih vohunov. Nepridipravi kakopak prihajajo iz vrst ameriške CIE in izraelskega Mosada, pred aretacijo pa se jim je uspelo infiltrirati v iransko agencijo za jedrski program. Naj visijo.

Francoska samostojna novinarja Christian Chesnot in Georges Malbrunot, ki so ju iraški gverilci ugrabili avgusta, včeraj pa izpustili, bosta v splošno veselje vseh Francozov kmalu doma. Predsednik Chirac, ki ni popuščal zahtevam ugrabiteljev, da naj Francija umakne zakon o prepovedi nošenja verskih simbolov v svojih šolah, za novinarja pripravlja veliko žurko. Svoje glave pa ugrabiteljem trenutno ponujajo še poljski predsednik vlade, minister za obrambo in njegov kolega za kmetijstvo, ki so seveda nepričakovano obiskali Irak. Pazite se, fantje.

Irak medtem postaja čedalje večja grobnica mladih ameriških fantov. Vodstvo okupatorske sile je dokončno posredovalo podatke o smrtnih žrtvah včerajšnjega gverilskega napada na vojaško oporišče pri uporniškem mestu Mosul. Iztreljena raketa je pokončala devetnajst okupatorjev in nekaj zaposlenih pri ameriških korporacijah, ki bi se rade dokopale iraške nafte.

Iraški finančni minister Adel Mahdi je v Washingtonu pojasnjeval, da bo Irak v letu 2005 zares začel izvažati nafto, in sicer tri in pol milijone sodčkov na dan. Ugibamo, da se iraški gverilci smejijo in še naprej podtikajo eksplozivne naprave na naftovode, katere so že tolikokrat preluknjali, da sedaj gotovo že piskajo votlo kot pokvarjene flavte.

Špancem gre boj proti terorizmu bolj od rok. Policiji je uspelo razbiti novo teroristično celico. Uspešno izvedena akcija, v kateri je sodelovalo sto policistov, je privedla do aretacije treh maroških državljanov, ki naj bi v tujini poskušali kupiti raztrelivo za nove teroristične napade. Ni še povsem jasno, ali je bil njihov cilj ravno Španija, ki je po terorističnih napadih na madridske vlade marca letos umaknila svoje enote iz Iraka.

Da nasilje nikamor ne pripelje, je ponovno začel pridigati britanski premier Tony Blair. Možakar je v Jeruzalemu predlagal, da bi prihodnje leto v Londonu sklicali mednarodno konferenco o reformah palestinskih oblasti, ki jih zahod še vedno dojema kot glavne krivce za prelivanje krvi na Bližnjem vzhodu. Njegovo pobudo je podprl tudi izraelski premier Ariel Šaron, ki je davi podprl novo vojaško akcijo zoper palestinska begunska taborišča.

Šaronu medtem delajo probleme predvsem judovski naseljenci, ki ostro nasprotujejo izraelskemu enostranskemu umiku iz Gaze. Najpomembnejša organizacija židovskih priseljencev tako poziva k vsakodnevnim protestom pred parlamentom. Sicer pa javnomnenjska raziskava kaže, da se bo večina Judov proti umiku iz Gaze uprla s pasivnim odporom.

Veliko boljše kaže slovenskim oblastnikom, konkretno Janezu Janši. Decembrska javnomnenjska raziskava Politbarometra je pokazala, da novo vlado podpira kar enainšestdeset odstotkov vprašanih. Gre za presenetljivo visoko številko, če vzamemo v obzir, da Janševa ekipa sploh še ni začela delati. Zelo se je potrudila le pri krčenju socialnih pravic, ki jih bo prinesla nova davčna zakonodaja.


Komentarji
komentiraj >>