Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Empirija sodobnega sveta (3361 bralcev)
Sreda, 29. 12. 2004
tomazza



Ob koncu koledarskega leta povsod po svetu štejejo. Kljub temu, da se empirija sodobnega sveta, tudi rodna gruda ni nobena izjema, osredotoča predvsem na letna poročila podjetij in njihove bilance o uspehu oziroma neuspehu, ob koncu leta 2004 v ospredju ni zgolj preštevanje kapitalskih dobičkov, pač pa se tokrat štejejo tudi trupla in volilni glasovi.

V državah južne in jugovzhodne Azije, ki jih je v nedeljo najprej stresel močan potres, ki so mu sledili še rušilni popotresni valovi – tsunamiji, še vedno preštevajo žrtve. Število mrtvih je že preseglo 66.000, ponekod, natančneje v Indiji, pa so mrtve celo že prenehali preštevati. Šteli pa so tudi onstran Atlantika v Združenih državah Amerike. Prav včeraj so v ameriški zvezni državo Ohio uspešno ponovno prešteli vse glasovnice z novembrskih predsedniških volitev. Štetje je sicer pokazalo, da so tokrat za spremembo legalno izvoljenemu predsedniku Georgu Bushu mlajšemu prej nepravilno pripisali 300 glasov, toda ne glede na to je Bush demokratskega izzivalca Johna Kerryja tudi v Ohiu zanesljivo premagal za skupaj 118.457 glasov.

K ponovnem štetju volilnih glasov pozivajo tudi v Ukrajini. Nanj računa predvsem razžaljeni poraženec ponovljenega drugega kroga predsedniških volitev in zaenkrat še ukrajinski premier Viktor Janukovič, ki je na ukrajinsko vrhovno sodišče, organ, ki je pravzaprav sploh zaslužen, da je do ponovitve drugega kroga predsedniških volitev prišlo, naslovil kar štiri pritožbe zaradi domnevnih kršitev na nedeljskih volitvah. Ker pa po ukrajinski zakonodaji ni moč uradno razglasiti zmage nekega kandidata, dokler niso rešene vse pritožbe na volitve, drugi Viktor – Juščenko, uradno še vedno ni postal novi ukrajinski predsednik. Jasno namreč je, da bo se bo prvi Viktor, v primeru, da ga vrhovno sodišče ne bo upoštevalo, moral pod nosom obrisati tako za predsedniški kot za premierski položaj.

Empirija sodobnega sveta, oziroma vsa ta štetja, ki smo jim priča ob koledarskem prehodu v leto 2005, pa spet sama zase nemo pričajo, kako zelo globalno relativen je ta sistem, ki mu pravimo demokracija. V pričakovanju prihajajočega preštevanja volilnih glasov so tako vsaj še v Palestini in v Iraku. Tako kot za Ukrajino, katere celovitost in demokratična prihodnost je pod vprašajem, pa ne za Palestino in ne za Irak ne bi mogli ravno reči, da sta to zgledno urejeni in stabilni državi. Toda to bi pravzaprav lahko rekli tudi za poslednjo velesilo iz prejšnjega stoletja Združene države Amerike. Ne glede na to, da na volilni preobrat pravzaprav niso računali niti na ameriških volitvah tokrat tudi dejansko poraženi demokrati, ponovno preštevanje glasov na predsedniških volitvah v Ohiu pa so pravzaprav zahtevale manjše stranke, ki v demokraciji po ameriško tako ali tako nimajo nikakršnih možnosti, da bi se prebile v politično ospredje, je ponovno štetje vodila maksima, da se naj pošteno prešteje vsak glas.

Dokončna poštenost, ki je sicer pokazala, da so za Busha mlajšega vseeno prigoljufali kakih 300 sicer neodločilnih volilnih glasov, je sicer državno proračunsko blagajno olajšala za 1,5 milijona dolarjev. Toda zdaj naj bi bile ameriške predsedniške volitve in demokratski poraz vsaj pošteni. Poštenost pa je pri empiriji sodobnega sveta, ki ga zaznamujejo vsa ta preštevanja, ki smo jim priča ob koledarskem prehodu leta, pravzaprav abstraktna in relativna kategorija.

To namreč prav same zase dokazujejo celo Združene države Amerike in Ukrajina. Pravzaprav ne bo nič kaj drugače tudi, ko bo znano štetje predsedniških glasov 9. januarja v Palestini in konec prihodnjega meseca v Iraku. Empirija sodobnega sveta – torej štetje volilnih glasov, katerih izzidi postavljajo in odstranjajo demokratične zmagovalce in poražence - ima namreč to osnovno poštenost za aksiom, v katerega naj ne bi bilo dvoma. Toda demokratična realnost, katere rezultat so bolj ali manj pošteno in demokratično potrjeni oblastniki povsod po svetu, je drugačna.

Prav zato pa ob prehodu koledarskega leta, ki smo mu pravkar priča, nemara ne bi bil odveč tudi razmislek, o vsej tej relativnosti te empirije sodobnega sveta, ki tako zelo zaznamuje vsakdanje usode slehernega posameznika. Kako zelo relativna je ta, v prvi vrsti nemo priča preštevanje trupel, ki smo mu priča v južni in jugovzhodni Aziji. Toda tam gre nenazadnje za naravno katastrofo. Pri ponovitvi mandata Georga Busha mlajšega in pri še vedno negotovi in krizni Ukrajini pa gre za politično. In prav te, politične katastrofe leta 2004, in vse tiste, ki jim bomo še priča v prvem mesecu prihajajočega leta, pa opozarjajo prav na to sistemsko vgrajeno napako tega, čemur pravimo demokracija.

ODPOVED: Tudi današnji N-euromoment z empirijo sodobnega sveta, torej štetjem trupel in volilnih glasov v zobeh, sem prispeval Tomaž Z. Pa srečno.



Komentarji
komentiraj >>