Z vstopom v Evropsko unijo se tudi na domačo politično sceno ponovno vračajo v teh štirinajstih letih tega demokratičnega režima pravzaprav nepriljubljeni komisarji, ki so se uveljavili v narodnoosvobodilnih časih druge svetovne vojne, med katero so skrbeli predvsem za ideološko politično delo oziroma, povedano z drugimi besedami - partizansko revolucionarno zavest. Medtem ko je večina državnega aparata že prednovoletno mirovala, je medijsko pomanjkanje drugih aktualnih dogodkov malo tudi za lastno samopromocijo tako dobro vnovčila lani ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije. Da je bila delovna tudi na dan pred silvestrovim, torej 30. decembra, bi sicer morala po svojem poslovniku javnosti sporočiti zgolj na spletni strani komisije, toda ker ta še ni bila vzpostavljena, je svoje pred- in ponovoletne aktivnosti predstavila kar v obliki sporočila za javnost.
Naposled le sprejet in od danes tudi za javnost na spletnih straneh državnega zbora objavljen obrazec za prijavo premoženjskega stanja funkcionarjev, ki se ponaša z oznako PS 01, in dan pred silvestrovim sprejetimi tremi načelnimi mnenji, ki se nanašajo na člane komisij za izvedbo javnih naročil, domače evro-poslance in celo novinarje, pa sta Komisija in njen prvi mož Drago Kos vsaj nakazala, da mogoče pa res mislita resno. Toda vprašanje je, kaj nam sploh sporočajo vse te protikorupcijske aktivnosti, ki bodo kakopak navrgle še kak dodaten odstotek k javnomnenjski priljubljenosti premierskega odrešenika države Janeza Janše.
Prvi, sicer površen vtis je, da je iz položaja vodje kriminalistov domače policije odstavljeni Drago Kos, ki se je v protikorupcijskem delovanju nekaj časa kalil tudi v temu namenjenemu organu Skupine držav Sveta Evrope – GRECO, naravnost idealna izbira za prvega človeka Komisije za preprečevanje korupcije, ki naj bi v letu 2005 v domovini dodobra prevetrila drugače ustaljeno prakso osebnega okoriščanja domačih politikantov in funkcionarjev. Nenazadnje je prav Kos spisal celo Odlok o ustanovitvi komisiji predhodnega organa - Urada za preprečevanje korupcije, ki mu je sicer v nasprotju z njegovo voljo načeloval Boštjan Penko.
Dragu Kosu gre na roko tudi to, da ga je na položaj predsednika protikorupcijske komisije imenovala prejšnja vlada Antona Ropa. Zaradi parlamentarnih izjav takrat še opozicijskega prvaka Janeza Janše o njegovi dvakratni obsojenosti zaradi nezakonitega prisluškovanja novinarju nacionalne televizije, Tomažu Rancu, pa je zoper Janšo vložil celo zasebno tožbo zaradi razžalitve, v kateri zahteva 2,1 milijona tolarjev odškodnine. Ne glede na to, da je zaradi prisluškovanja oziroma nezakonitega pregledovanja izpiskov telefonskih klicev, novinar že dobil s strani sodišča prisojeno odškodnino od države, je sicer res, da pa Kos zaradi tega nikoli ni bil in da tudi nikoli ne bo pravnomočno obsojen.
Ne glede na to, da se tako zapriseženi pravičnik Drago Kos, o katerem ljudski glas pravi, da bi zaradi zlorabe položaja ali kršenja zakonodaje ovadil celo lastno mamo, zdi naravnost idealna izbira za položaj, ki ga bo zasedal v mandatu vlade Janeza Janše, pa vse te silne protikorupcijske aktivnosti, s katerimi smo vstopili v leto 2005, nosijo tudi globlje in sicer že znano, a usodnejše sporočilo. In sicer, da je tudi Slovenija skorumpirana država, v kateri njeni funkcionarji svoje položaje zlorabljajo za osebne koristi. Kar pa pravzaprav res ni nekaj novega.
Toda šele naslednjih nekaj mesecev bo pokazalo, ali bodo komisarji iz Komisije za preprečevanje korupcije tudi v novih, evropskih časih opravljali zgolj ideološko politično delo poustvarjanja navidezne podobe Slovenije kot države, ki se bori proti korupciji, ali pa bo njeno delo dalo tudi kake oprijemljive rezultate. Vsi poslanci, državni svetniki, ministri, državni sekretarji in drugi vodilni uradniki, sodniki, tožilci in pravzaprav vsa, iz državnega proračuna plačevana uradniška svojat so namreč zakonsko zavezani komisiji na Obrazcu za prijavo premoženjskega stanja funkcionarjev PS 01 sporočiti svoje premoženjske podatke. In sicer najkasneje do 28. februarja do polnoči oziroma v 30 dneh po nastopu funkcije.
Ali bo torej Kosova Komisija za preprečevanje korupcije zgolj Potemkinova vas, pa bomo lahko sodili šele po prvih konkretnih primerih, v katere bo zagrizla. Zaradi sicer sodno nepravnomočne zlorabe položaja in osebnega okoriščanja se je tako morala za ministrski položaj pod nosom obrisati denimo Darinka Mravljak. Kljub črno na belem dokazljivemu poskusu zlorabe položaja starega-novega zunanjega ministra Rupla ob poskusu nakazila ustanovitvenih sredstev za propadlo diplomatsko akademijo v Portorožu, na katero je opozoril prav komisiji predhodni Urad za preprečevanje korupcije, je Rupel ostal neomadeževan v vrhu domače politične elite. Ne zgolj v domačem sodstvu, pač pa v celotni državi torej veljajo dvojna merila. Na potezi je Drago Kos in Komisija za preprečevanje korupcije. Čakamo.
Odpoved: Tudi tokratni N-euromoment – z ideološko protikorupcijskim delovanjem komisije Draga Kosa v zobeh sem prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>