Četrtek, 6. 1. 2005
vizualka
Čaj s kraljico se nam zgodi, ko se bivši predsednik društva slovenskih pisateljev in član Foruma 21 Evald Flisar odloči, da bo spisal svež roman o mladem slovenskem slikarju na potovanju po Angliji v poznih sedemdesetih letih. Čaj s kraljico je naslov knjige, a tudi metafora in končni cilj, ki si ga zastavi nadebudni Vili na začetku svojega potovanja.
Ozadje zgodbe je London in angleško podeželje v času hipijev, drog in predvsem mini kril na včasih preveč zaobljenih ženskih stegnih. Odlični opisi Anglije sedemdesetih let so se gotovo lažje znašli na papirju tudi zaradi tega, ker je Flisarja njegova življenjska pot v sedemdesetih letih vodila na študij angleškega jezika in literature prav v angleško prestolnico.
Tokratna zgodba je roman, ki se jih avtor loteva poleg cenjenega dramskega pisanja. A to ne pomeni, da so njegovi romani nekakšno postransko početje. Za enega izmed njih, Popotnika v kraljestvu senc iz leta 1992, je prejel celo Prešernovo nagrado za literaturo. Njegovo najpopularnejše delo pa je gotovo roman Čarovnikov vajenec, zgodba o Indiji, ki je že prevedena v mnoge evropske jezike. Indijo najdemo v zajetnem delu Flisarjevega opusa. Popotoval je po njenem severu in spisal kar nekaj literature, ki se dogaja v tistih krajih. Leta 2000 je ob pomoči RTV celo posnel nadaljevanko, ki temelji na zgodbi romana Potovanje predaleč. Tudi ta se seveda dogaja v Indiji.
Čaj s kraljico se v mnogočem veže na pretekle Flisarjeve romane. Iz Indije se je sicer premaknil na drug kontinent, pravzaprav je ostal kar v Evropi. Še vedno pa gre za popotovanje v smislu nekakšnega bildungsromana. Junak, ki je prišel v Anglijo iskat slavo in denar, se seli po Londonu in angleškem podeželju, vpleta se v različne zgodbe in iz njih izstopa ter se zapleta v nove. Hkrati z zunanjim popotovanjem se spreminja tudi njegova notranjost, njegov način dojemanja sveta. Tako se čaj s kraljico, ki je Viliju na začetku potovanja predstavljal največji uspeh, ki ga lahko doseže, spremeni v čisto drugačno čajanko z neko čisto drugo kraljico.
Slikar Vili že na trajektu, ki pluje proti Dovru, najde svojo muzo. To neznano dekle cel romana ostaja njegova bilka odrešitve. A Vili ni eden, Vilija sta dva. Dobri Vili ena in pragmatični Vili dva se bojujeta za prevlado nad Vilijevimi dejanji. Razcepljenost pisatelju ponuja možnost, da protagonist o sebi piše v tretji osebi. Oba Vilija se skozi roman spreminjata in zaokrožata Vilijevo osebnost, ki se sklene z moralističnim zaključkom. Ta nam da vedeti, da slava in denar nista vse, ampak je pomembna tudi prava kraljica, s katero lahko Vili oboje deli. Njegova preoblikovanja v času se ne dogajajo le v njegovi notranjosti, ampak se izražajo tudi v iskanju prave slike. Vsa Vilijeva doživetja in notranji boji se odražajo na njegovih platnih. Ko se od enega dogodka, enega kraja, ene ženske ali enega prijatelja premakne k drugi zgodbi, za njim ostajajo slike.
Prav kakor ne zna zadržati trenutka in nobeden od trenutkov tako ali tako ni tisti pravi, dokončni, trajajoči, tako Vili za seboj pušča tudi svoje slike. Slike, ki so pravzaprav edini pričevalci njegove preteklosti, ostajajo izgubljene, pozabljene, ukradene ali podarjene. Vilijeva zgodba je pravzaprav neumorno ustvarjanje prihodnosti in iskanje izgubljene preteklosti.
Izredno se zdi tudi Flisarjevo razumevanje in prikaz slikarja in slikarstva v sedemdesetih letih, času preloma iz modernizma v postmodernizem. Slikar Vili samega sebe, predvsem na začetku zgodbe, razume na tipično modernistični umetnostni način. Nerazumljeni genij je ločen od sveta in hkrati v stiku z njim, predvsem pa je njegovo slikanje odvisno od nekakšnega božanskega navdiha. Kar nastaja na njegovih platnih, pa so tipično postmodernistične podobe, podobe, ki v eni sapi združujejo preteklost in sedanjost ter neproblematično črpajo motive in slikarske načine iz preteklih slikarskih obdobij in jih združujejo s povsem novim, subjektivnim, sodobnim videnjem sveta.
Roman Evalda Flisarja Čaj s kraljico ni dolgočasni patetični bildungsroman. Veliko bolj gre za zanimivo popotovanje, ljubezensko zgodbo, celo kriminalko in detektivko. Poleg tega je zgodba zabeljena s čudaškimi prebivalci velemesta in kancem erotike v obdobju, ko je večina mladih poplesovala ob zvokih psihadelije in na veliko preizkušala različna mamila. Kako so sedemdeseta preživeli tisti, ki so imeli raje Mozarta in so prišli v London iz Slovenije iskat slavo in denar, si lahko preberete v Čaju s kraljico, ki ga je nedolgo tega izdala Mladinska knjiga.
Na čajanko h kraljici sem bila povabljena Petja.
Komentarji
komentiraj >>