Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Kontra OFF program, sreda (3358 bralcev)
Sreda, 12. 1. 2005
Anja



Ameriška roka pravice je ujela – kako paradoksalno – člana svojih vrst, »osamljenega kavboja«, policaja Toma Colemana, ki je v teksaškem Lubbocku pravico vzemal kar v svoje roke. Coleman se je pri opravljanju svojega dela mesijansko odločil s sveta zbrisati revno barakarsko temnopolto naselje Tulia. Da bi dosegel svoj plemenit cilj, si je v prostem času izmišljeval zločine, ki naj bi jih, sicer nedelikventni, vaščani zagrešili. Nato je ljudi poslal v zapor in jih skupaj s svojimi policijskimi ter tudi tožilskimi kolegi – ja, vestnemu belemu policistu Colemanu je teksaški pravosodni sistem nudil asistenco – prepričal, da so priznali »krivdo«.

Rezultat mesijanskega dela je slednji: 38 ljudi je dobilo visoke zaporne kazni, nekateri celo do 90 let in to zaradi trgovine z mamili. Na srečo je poplava obtoženih dilerjev začela skrbeti ameriške organizacije za pravice temnopoltih. Te so dosegle, da so prebivalce vasi Tulia izpustili iz zaporov in jim izplačali šest milijonov dolarjev odškodnine. Policistu z vizijo pa grozi do 20 let zapora in 20.000 dolarjev denarne kazni. Iiiihaaaa!

Poslušate nad povračilnimi ukrepi naslajajoč se Off program Radia Študent!

Predvolilno obarvnana borba za južno mejo predsednika Slovenske ljudske stranke in sedanjega ministra za okolje Podobnika in njegovih somišljenikov je dobila epilog. Spomnimo se, da je banda srčnih Slovencev 22. septembra postopala okrog mejnega prehoda Sečovlje, dokler jih ni prijela hrvaška policija in pri tem herojskemu Janezu Podobniku tudi poškodovala ramo.
Pa skočimo v sednjost: Sodišče za prekrške v Umagu je za vseh 12 bojevitežev izreklo denarno kazen v skupni višini 19 tisoč kun.

Udeleženci burke bodo morali plačati po 1000 kun kazni, ker so se izognili neposrednemu carinskemu nadzoru. Brata Janez in Marjan Podobnik, ki pri sebi – kako prikladno – nista imela identifikacijskih dokumentov – kar je mimogrede prekršek tudi na ozemlju Republike Slovenije - sta dobila kazen v višini 2500 kun. Od ostalih desetih udeležencev pa bodo morali štirje plačati 2000 kun po glavi.

Odločitev sodišča je pravnomočna, saj se nihče od globoko prizadetih ni pritožil. Ker Podobnikovi niso bili dosegljivi, nam je predstavnik za odnose z javnostmi Slovenske ljudske stranke, Rok Ravnikar, razložil, kako si kazen tolmačijo v njihovih pisarnah.

////////////////////////////////////////////////////////

Če kazni delikventi ne bodo poravnali, bo sledila prisilna poravnava. V skrajnem primeru trmarjenja slovenske strani Hrvati grozijo s spremembo denarne kazni v zaporno. Ravnikarja smo povprašali tudi, kako se bo minister Podobnik udeleževal uradnih obiskov naših sosedov, če ga ti ob prestopu meje lahko vržejo za zapahe?

////////////////////////////////////////////////////////

Pri septembrskem postopanju okoli meje je bil seveda udeležen tudi Joško Joras. Ali bo on plačal kazen?

////////////////////////////////////////////////////////

Več o hrvaški kazni za ducat umazanih iz SLS-a pa boste izvedeli v Neuromomentu po off infu.

Še en kleni burkež na notranjepolitični sceni, Plemeniti Jelinčič, je v parlamentarno proceduro zopet vložil novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki jo danes obravnava notranjepolitični odbor, nakar se je taisti odbor zaradi izglasovane preložitve na pobudo LDS-a odločil razpravo prekiniti in preložiti.

Plemeniti meni, da bi morali pod Alpami na 15. september praznovati dan priključitve Primorske k matici. Prav tako vodji SNS-a ni po godu slavljenje dneva samostojnosti, ki je na naših koledarjih v rdeče pobarval 26. december. Jelinčiču bi bilo ljubše, če bi bila na rdeče pobarvana triindvajsetica, dan ko je bil sam plebiscit izveden. Notranjepolitični odbor nad njegovimi predlogi ni navdušen, ker bi en praznik več pomenil en delovni dan manj, kar bi gotovo še bolj pohabilo slovensko paraplegično gospodarstvo.

V naši širši, še bolj delavni in stiskaški domovini, Evropi, bi komisar za industrijo Verheugen za evri šel na konec sveta in nazaj, začel pa bi v Izraelu. Verheugen namreč meni, da mora Unija okrepiti svoje prijateljstvo z Izraelom, pri čemer pa ni izključil morebitnega monetarnega pobratenja s to državo. Evro-šekli??? Izraelci nas s šlagerji terorizirajo na Evrosongu. Ali nas bodo tudi v Evropski uniji?

Evropski parlament pa je na današnjem zasedanju v Strasbourgu s prepričljivo večino - za je glasovalo 500 poslancev, proti 137, vzdržanih pa je bilo 40 - sprejel resolucijo o evropski ustavni pogodbi. To je zgolj simbolična potrditev oktobra lani podpisanega dokumenta, ki je v članicah Unije že v postopku ratifikacije. Preden skupni pravni temelj stopi v veljavo ga čakajo še referendumi v nekaterih članicah. Strassbourg se že panično pripravlja na megalomansko kampanjo, ki bi ustavno pogodbo približala nejevernim evropskim srcem.

Morebitni bodoči člani EU-ja, Izraelci, so v Gazi po medvolilnem miru aretirali dva Palestinca. Izbrano ljudstvo naj bi začelo operacijo, ker so izvedeli, da Hamas načrtuje napad z doma izdelanimi raketami na judovsko naselje na območju Gaze. Palestinska stran vrača udarec: v eksploziji bombe sta bila ubita dva Izraelca.

Medtem izraelske oblasti sporočajo, da bodo mobilizirale 5 tisoč svojih vojakov in policistov, ki naj bi pomagali pri evakuaciji kakih 8 tisoč judovskih naseljencev z območja Gaze. V okviru operacije, ki so jo patetično poimenovali "Med brati", bo izraelska vojska preverila stopnjo odpora svojega ljudstva med evakuacijo 21-ih judovskih naselbin na območju Gaze, ki je predvidena v juliju.

Svojega izbranca za predsednika bodo danes na voliščih obkroževali prebivalci gruzijske avtonomne pokrajine Abhazija. Volitve so v Abhaziji že hoteli izvesti oktobra lani, vendar so propadle, stanje v pokrajini pa se je močno poostrilo. Kdo bo zmagal tokrat, je že jasno: Sergej Bagapš, opozicijski kandidat, ki je zmagal tudi na nesojenih volitvah. Njegov edini protikandidat je vodja ljudske stranke, Jakub Lakoba, ki je oktobra dobil le 500 glasov.



Komentarji
komentiraj >>