Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Kroff, ki bi si želel biti namočen v kavo. (2536 bralcev)
Četrtek, 20. 1. 2005
Anja



Kot smo že poročali v Off programu, Izraelci Palestincem znova postavljajo ultimate. Da bi zadostili izraelski zahtevi o prekinitvi raketnih in samomorilskih napadov so se Palestinci uklonili tako, da bodo na območje med Gazo in Izraelom namestili več sto policistov.

Nedaleč stran se je na poročila, da ZDA nameravajo napasti Iran oglasil tamkajšnji predsednik Mohamed Hatami. Ta meni, da imajo Američani dovolj problemov v Iraku in si ne morejo privoščiti še ene vojne cone. V primeru, da bi Bush o zahodnih vrednotah vendarle hotel podučiti še eno arabsko državo, pa ima Iran že pripravljen načrt. Verjetno smrtonosno učinkovit.

Medtem Američani Iraku vračajo ukradene mezopotamske umetnine. Domov so prispeli trije pečati iz marmorja in alabastra, stari okoli 4 tisoč let, ki jih je iz Iraka kot spominek odnesel nek demokratični strokovnjak. Iz iraškega muzeja, ki hrani več kot 250 tisoč eksponatov, je bilo po okupaciji Iraka in strmoglavljenju režima Sadama Huseina ukradenih okoli 15 tisoč umetnin.

Podalpska vlada je na seji ministrstvo za notranje zadeve zadolžila, da naj do desetega februarja ugotovi, kako bi svoje policiste porazdelilo tako, da bi to bilo povšeči Evropski uniji. Naša vlada hoče še bolje varovati schengenske meje. Janša je notranjem ministru, Dragutinu Mateja naročil, naj Svetu Evropske unije nemudoma najavi pripravljenost Slovenije na tako imenovane inšpekcijske preglede s pravim dnem leta 2006.

Pripadniki slovenske narodne skupnosti v Avstriji pa kljub temu, da se je “Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu” danes v državnem zboru posvetovala o strategiji matične države do Slovencev v sosednjih državah, še kar ne morejo iztožiti dvojezičnih krajevnih napisov. Tako je razsodilo avstrijsko ustavno sodišče o pritožbi 44-ih občanov vasi Libuče, kjer živi 40 procentov slovensko govorečih prebivalcev, pa vseeno nimajo dvojezičnega krajevnega napisa. Po razsodbi iz leta 2001 za dvojezično topografijo zadostuje že 10 odstotkov slovensko govorečega prebivalstva.



Komentarji
komentiraj >>