Že na ponovoletnem srečanju najvišjih predstavnikov domačega drugega doma - Državnega sveta - z domačo novinarsko srenjov protokolarni vili Podrožnik je bilo moč videti in sklepati marsikaj. Ne le, da se tej inštituciji obeta negotova prihodnost, pač pa tudi to, da se tega še kako dobro zavedajo tako sami še naprej nepoklicni funkcionarji Državnega sveta kot tudi poklicni pisuni za potrebe domačega množičnega diskurza. Samo po sebi zgovorno je bilo že sicer samo število na tem ponovoletnem druženju navzočih novinarjev, še nekoliko bolj zgovorna pa odsotnost v družbi medijskega spektakla 21. stoletja pravzaprav vseprisotnih televizijskih kamer. Nečemu podobnemu pa smo bili lahko priča tudi včeraj, ko sta - obakrat v organizaciji Državnega sveta - potekala dva ločena, a pravzaprav po substanci oziroma vsebini enako usodno pomembna dogodka.
Tako ste lahko že včeraj v osrednjih informativnih trobilih domačega televizijskega množičnega diskurza, danes pa še v njihovih tiskanih surogatih kot silno usodno novico izvedeli, da je v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije v prostorih Državnega zbora potekal strokovni posvet z visokoletečim naslovom »Pobuda civilne družbe za nastop proti korupciji«. Res sicer je, da je bila zasedba zvezdniška, saj so na posvetu, ki mu je sledila še okrogla miza z moderatorko Vido Petrovčič, po pozdravnem nagovoru predsednika Državnega sveta Janeza Sušnika razpravljali še ugledni akademiki in gospodarstveniki, kako pa bodo korupcijo konkretno prijeli za roge, pa je v programu dela Komisije za preprečevanje korupcije predstavil njen predsednik Drago Kos.
Pravzaprav usodno pa so se slišale tudi teme, o katerih so sodelujoči razpravljali. Tako je med drugim beseda tekla o Vplivu korupcije na gospodarsko rast, Sistemskem nastopu za preprečevanje korupcije, Korupciji in gospodarski družbi, Korupciji in banki, Klientelizmu in drugi korupciji v javni upravi ter še Vlogi civilne družbe in medijev v navezavi s korupcijo. Za zaključek pa so sprejeli še poprej skrbno pripravljeno Resolucijo o pobudi civilne družbe za preprečevanje korupcije, katere podpisniki so se obvezali, da bodo pripomogli k ustanovitvi neformalnega zbora civilne družbe za preprečevanje in zatiranje korupcije v Sloveniji. In, da, zavzemajo se še za sprejem etičnega kodeksa v nevladnih in drugih organizacijah ter v gospodarskih družbah. Toda tudi o tem vetrcu na duše ministrske ekipe Janeza Janše, ki je kodeks etičnega delovanja v vladi že podpisala, ste lahko, kot že povedano, izvedeli od domačih trobil množičnega diskurza.
Bolj zgovorno pa je tisto, česar pač niste izvedeli in je še kako zelo povezano s skupnim mnenjem sodelujočih v okviru Pobude civilne družbe za nastop proti korupciji. In sicer, da imajo mediji posebno vlogo pri zaznavi problema korupcije in pri odkrivanju korupcijskih dejanj. Z manj zvezdniško zasedbo in pravzaprav skoraj popolnoma prezrto v domačem mainstream medijskem prostoru je namreč takisto v Državnem svetu na pobudo predstavnika interesov kulture in športa v taisti inštituciji Antona Peršaka dve uri prej potekalo tudi Srečanje volilne baze na temo odprtih vprašanj svobodnih ustvarjalcev na področju kulture in sorodnih dejavnosti.
Pa pustimo ob strani vprašanje iz neposrečeno zastavljenega naslova, kaj oziroma kdo je ta volilna baza, ki jo je v eno od drugih dvoran Državnega sveta vabil Anton Peršak. Dejstvo je, da se ju, čeprav vabljeni na oba dogodka, visoki predstavniki vlade niso udeležili. Tako je med drugim ostalo neodgovorjeno tudi odprto vprašanje iz druge točke Peršakovega dnevnega reda, in sicer, ali nemara Vlada Republike Slovenije načrtuje spremembe s 1. 1. uveljavljenega zakona o dohodnini v delu, ki najbolj bega samostojne ustvarjalce, saj ta bistveno slabša in birokratizira pogoje za njihovo življenje in ustvarjalno delo. Tisto bistveno v naslovu medijsko večinsko prezrtega vabila pa se skriva v – »na področju kulture delujočih sorodnih dejavnostih«, kamor tako neposrečeno sodi tudi veliko število domačih samozaposlenih samostojnih ali svobodnih novinarjev.
Natančno število tako imenovanih domačih novinarjev-freelancerjev -, med katere sodijo samostojni in po sili razmer svobodni novinarji, ki zavestno ali pa po sili razmer niso v rednem delovnem razmerju s katero od na Slovenskem delujočih medijskih hiš, je namreč še vedno neznanka. Ker se razvid samostojnih novinarjev vodi pri Ministrstvu za kulturo, je sicer njihovo število znano – tak pridobljen status jih ima namreč že vsaj 240. Ve se tudi to, da je v tem za boj proti korupciji tako usodno pomembnem poklicu redno zaposlenih nekaj čez 1500 novinarskih duš. Število vseh drugih, torej tistih predvsem po sili razmer svobodnih novinarjev, ki jih kot ceneno delovno silo izkoriščajo tako nacionalna radiotelevizija kot ostala večja in manjša komercialna medijska trobila večinskega diskurza, pa ostaja neznanka. Zgolj ocenjuje se, da jih je vsaj kakih 700.
Toda, kako si torej razložiti ta popoln medijski mrk o nemara pa celo namerno tako nedoločno poimenovanem »Srečanju volilne baze na temo odprtih vprašanj svobodnih ustvarjalcev na področju kulture in sorodnih dejavnosti«, če so se ga v veliki meri udeležili tudi z novo davčno zakonodajo s strani države neposredno prizadeti domači zgolj po nazivu svobodni novinarji. Dejstvo, da o dogodku pravzaprav skoraj nikjer ni bilo moč nič videti, slišati ali prebrati – častne izjeme, kot je Radio Študent, to pravzaprav zgolj potrjujejo –, namreč samo od sebe priča o mitu avtonomnosti in odgovornosti novinarskega poklica na Slovenskem. Uredniška politika, ki jo v komercialnih medijih narekujejo lastniki in oglaševalci, na nacionalni radioteleviziji pa spet oglaševalci in še politični interesi, je namreč državotvorna.
In ker nova ministrska garnitura na oblasti in njen predsedujoči Janez Janša na razpravo o neživljenjskih posledicah nove davčne zakonodaje za delujoče v svobodnih poklicih očitno še niti približno niso pripravljeni, smo tudi priča temu medijskemu mrku. Drugače je seveda s korupcijo, saj se tudi govorice, da je potrebno za nepotrebno razglasiti in ukiniti komaj dobro ustanovljeno Komisijo za preprečevanje korupcije s predsedujočim trnom v peti mnogih Dragom Kosom, še niso povsem polegle. Vprašanje pa je, kaj ta silna medijska pokritost enega in skoraj popoln medijski bojkot drugega dogodka konkretno pomeni za negotovo prihodnost in sam obstoj drugega doma slovenske kvazidemokratične ureditve, Državnega sveta.
Državni svetniki so sicer z razpravo o korupciji zadeli v polno, vprašanje pa je, v čigavem interesu. Prav gotovo pa bo več jasno že po tem, kako bo, če sploh bo, medijsko odmevalo današnje Srečanje volilne baze s področja vzgoje in izobraževanja, ki ga kot naslednjo akcijo v političnem boju za preživetje Državnega sveta pripravlja svetnik dr. Zoltan Jan.
ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem s političnim bojem za medijsko odmevnost in sam obstoj inštitucije Državnega sveta v zobeh prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>