Nedelja, 20. 2. 2005
MarioB
RADIO ŠTUDENT
GLASBENA REDAKCIJA
Tolpa Bumov
nedelja, 20. 02. 2005
19.00
Mezei Szilard Trio - A kölyökkutya reszketese (Harmonia, 2004)
*Če bi iskali specifike določenih z geografijo in zgodovino pogojenih glasbenih scen, bi za madžarski jazz in improvizirano glasbo kaj kmalu ugotovili, da številne akterje povezuje kar nekaj stalnic. Včasih je to izbira inštrumenta. Na primer še zlasti radi posegajo po violini, tudi ko igrajo jazz, kar je nemara posledica razvite folkovske in klasičnoglasbene scene oziroma medsebojna prepletenost glasbenikov s teh scen. Drugič pa madžaske muzikante povezuje iskanje motivov in navdiha v ljudski godbi. Do le-te imajo karseda spoštljiv odnos, obenem pa se lotevajo njene reinterpretacije.
Tudi Szilarda Mezeia, ki ga z njegovim triom gostimo v današnji oddaji, določa navezanost na ljudsko glasbo, a je ta prisotna le v drobcih, bolj kot vzvod in ne kot nosilec glasbenega gibanja. Mezeija, ki poleg violine igra še violo in kontrabas, veliko bolj določa predanost improvizaciji, za katero se po navdih in ideje odpravlja tako v zakladnico ljudske kot klasične in jazzovske glasbe.
Mezeiju se pozna, da je študiral klasično glasbo – mimogrede, študija ni dokončal –, a nemara mu je pri konstruiranju fascinantnih pasaž in ritmično-melodijskih turbulenc veliko bolj v oporo njegova izkušnja iz sveta improvizacije. V slednjem se je soočil tudi s svojim velikim vzornikom, Gyorgyem Szabadoszom, ki smo ga v naših krajih gostili na enih prvih izdaj Druge godbe.
V vojvodinski Senti živeči madžarski glasbenik in skladatelj, vodja številnih zasedb, je tudi avtor glasbe za številne gledališke predstave, za katere je prejel tudi nekaj prestižnih nagrad, npr. nagrado Sterijeva pozorja leta 2002. Kljub vpetosti v gledališki svet pa sam meni, da mora biti glasba v funkciji predstave in njen imanenten del. Če si gledalec zapomni glasbo iz predstave, potem je, tako meni Mezei, skladatelj zgrešil njen namen.
Takšno razumevanje skladanja za gledališče deloma prenica tudi iz albuma A kölyökkutya reszketese. Nekatere skladbe si namreč bolj kot po glasbenih elementih zapomnimo po vzdušju, po poustvarjenih občutjih, po – pogojno rečeno – zgodbi, ki jo plete neverjetno razgibana in viharna trojka.
Szilard in njegova pomagača – kontrabasist Ervin Malina in bobnar Istvan Csik v skladbah nikoli ne počivajo. Tudi, ko začnejo z romantično ali melanholično temo, jo dokaj kmalu – in brez opozorila! – zasučejo v razburkano improvizacijo, polno tako udarnih skupinskih napadov kot tudi drobnih okraskov, za katere poskrbijo vsi člani tria. Prav vsaka skladba je polna številnih zasukov in presenečenj, tako da je poslušalec ves čas na preži, a na koncu obilno poplačan za svoj poslušalski trud. Pri poudarjanju poslušalca in njegovega angažiranja je treba povedati, da zagovarja Mezei teorijo, po kateri ima vsak človek v sebi svojo glasbo. Ta glasba se nahaja zelo globoko in potrebno jo je priklicati na plano, saj je prekrita z idiomi, ki jih je kot človek nabral med življenjem.
Mezei Szilard Trio takšno potapljanje in brskanje po svojevrstni pra-godbi vsakega posameznika, doseže z glasbenim ritualom, ki je ves čas na krhki meji med intuicijo in vednostjo, med strogo organizacijo in ohlapnimi ad-hoc strukturami, med trdno zemeljsko gotovostjo in neotipljivo zračnostjo. Premočrtne, repetitivne linije se nenehno izmenjujejo z abruptnimi, hipnimi zasuki v improvizacijo, tipanje ter preverjanje kondicije in razpoloženja ostalih inštrumentalistov.
A kölyökkutya reszketese je album, ki ga tako kot najboljše albume z improvizirano godbo krasi tista redka odlika, da se ti ob vsakokratnem poslušanju razodane kaj novega in privlačnega. Včasih je to le kakšna zapomljiva melodija, drugič spet nenavadne rešitve pri prepletanju inštrumentov. Tretjič pa recimo doživiš razodetje, ko ugotoviš, da je Mezei s svojim triom izjemno pretkano prepletel tri godbene tradicije – ljudsko, klasično in jazzovsko –, ki vse vsebujejo elemente improvizacije, in to na tako presunljiv način, da na koncu sploh ni ne razvidno in konec koncev niti pomembno, kaj se sploh igra. Pomembno je, da godba cvrči, vre, se pretaka in kipi. Ali, če se poigramo z besedami, tako kot se muzikantje na tej imenitni stvaritvi igrajo z glasbo – namesto čistunstva v glasbi: čista glasba.
Slišali boste izbor komadov z albuma Mezei Szilard tria A kölyökkutya reszketese. Odvrteli se bodo naslednji naslovi:
1. Tanc – Rossz asszony
2. Feher galamb
3. A kölyökkutya reszketese
4. Bukluk
ter
5. Kalap
Oddajo sem pripravil Mario.
Komentarji
komentiraj >>