Prav ob koncu preteklega leta, se je na policah slovenskih knjigarn, zdaj pa verjetno tudi že knjižnic, pojavil priročnik z naslovom Kdo je kdo v antiki. Knjiga, ki v kratkih geslih razkriva skrivnosti mitologije, zgodovine in umetnosti Grkov in Rimljanov, bo gotovo dobro služila študentom umetnosti in humanistike, tistim, ki se želijo podrobneje spoznati s preteklostjo in celo reševalcem križank.
Knjiga ni plod slovenske ustvarjalnosti, ampak je nastala v bivši bratski republiki Srbiji, kjer se je težke naloge lotil klasični filolog in beograjski profesor na Oddelku za primerjalno književnost in teorijo književnosti Filološke fakultete Vladeta Jankovič. Veliki zalogaj se mu ni zataknil v grlu, saj ima s podobnimi kompendiji že kar nekaj izkušenj. Leta 1995 je izdal knjigo Mitovi i legende, ki je postala prava uspešnica, saj je v Beogradu do 2002 doživela kar pet ponatisov. Drugo Jankovičevo delo je knjiga Resnice, miti in legende, ki je prevedena tudi v slovenščino. Pod okriljem založbe Modrijan jo lahko prebirate že dobra štiri leta.
Kdo je kdo v antiki, knjiga, ki so jo prav tako izdali pri založbi Modrijan, je prevedena in dopolnjena knjiga, ki se je pred tem dičila z naslovom Imenik klasične starine. Mitologija, istorija, umetnost. V slovenski jezik so jo preselile Višnja Fičor, Seta Knop in Saša Sotošek.
Priročnik, o katerem teče beseda vam razkriva več kot 900 gesel, ki so razvrščena po abecednem redu in so jih prevajalke nekoliko prilagodile našemu prostoru in vedenju. Prvo izmed gesel vam bo tako predstavilo Absirta, brata bolj znane Medeje, ki je brata ubila v navalu ljubezni do Jazona in kose njegovega trupla zmetala z ladje, da bi zadržala zasledovalce. Črke slovenske abecede se v priročniku ustavijo pri Z in geselski del knjige se konča z Zoroastrom, tistim možem, ki nam je bolje poznan kot Zaratustra in je ustanovil staro grško religijo.
Tiste, ki ste vsaj malček nagnjeni k ljubezni do slikarstva, bo razveselila novica, da priročnik ne ponuja zgolj suhoparnega besedila, ampak so mu dodali kar 200 reprodukcij slavnih umetnin, ki pa ne izvirajo zgolj iz antičnega sveta. Bronislava Aubelj in Tine Germ z oddelka za Umetnostno zgodovino v Ljubljani sta za priročnik nabrala kopico umetniških del, ki se dotikajo tematike antike in so jih naslikali umetniki v času renesanse in poznejših umetnostnih obdobij. Za knjigo sta prispevala tudi podrobnejše podatke o slikah, ki pa so, nepriročno, zbrani na koncu knjige.
Kaj so pri založbi Modrijan še storili, da bi bralcem čimbolj približali antični svet in obogatili slovenski prevod Jankovićevega dela. Člankom o antičnih književnikih so dodali podatke o tem, katera njihova dela so prevedena v slovenščino. Ob koncu knjige so za tiste, bolj vedoželjne, priložili seznam literature z nekaterimi tujimi in domačimi temeljnimi deli s področja antičnih ved, ki bodo gotovo dobro služil radovednemu bralcu. Tokrat, kar se zdi v slovenskem prostoru še vedno precejšnja redkost, so se spomnili tudi na to, da živimo v času medmrežja in tako knjigi dodali spisek najpomembnejših spletnih strani, ki ponujajo nova znanja o antičnem svetu.
Tisto, kar me je še posebej razveselilo ob prebiranju novega priročnika in bo gotovo koristilo tako tistim, ki se pripravljate na izpite ali maturo, pa tistim, ki se radi postavljate s svojim znanjem in spet – reševalcem raznih križank in ugank, so razpredelnice, ki so jih v slovenskem prevodu ponudili bralcu. Te prinašajo obširen seznam antičnih bogov, latinska in grška imena olimpske dvanajsterice in mnogih drugih božanstev. Seznanite se lahko z vsemi sedemintridesetimi argonavti, tridesetimi atenskimi kralji, Danaidami in Ajgiptovimi sinovi, Kentavri, Kiklopi in Nereidami. Iz časa Rima se ponujajo nekatera rimska osebna imena – za tiste, ki pričakujete podmladek in bi mu radi podelili kar najbolj nenavadno ime, spisek rimskih cesarjev in književnikov ter rimskih kraljev. Za zvrhano mero znanja so dodali še sedem modrih in seznam udeležencev Kalidonskega lova.
Priročnik Kdo je kdo v antiki, ni prva, verjetno pa tudi ne zadnja knjiga, ki v obliki gesel, slovenskemu bralcu ponuja prepotrebno in mnogokrat na dno našega spomina potisnjeno znanje iz srednješolskih dni in obširen dodatek k le-temu. Pred leti, točneje leta 1995 je Veronika Simoniti za založbo Mladinska knjiga poslovenila Slovar grške in rimske mitologije. Leta 1998 pa je Seta Knop, ki je tudi ena od prevajalk tokratnega dela, uredila knjigo Antika, ki se je v originalu imenovala The Oxford Companion to Classical Literature.
Kot je razvidno že iz obeh naslovov sta prejšnja prevoda obravnavala ožji področje. Prva knjiga je bila namenjena zgolj poznavanju antične mitologije, druga pa literature. Kdo je kdo v antiki, je torej prvi priročnik v Sloveniji, ki zgoščeno in v eni knjigi ponuja tako mitologijo, kakor tudi zgodovino in umetnost. Zaradi tega, pa tudi zato ker gre za urejeno delo, v katerem le stežka najdemo lapsuse, ga poslušalcem RŠ-a toplo priporočam. Morda vam bo koristil celo, ko se boste v teh dolgih polzimskih mesecih skušali prebiti prek v slovenščino prvič prevedenih zbranih Platonovih del.
Kdo je kdo v Antiki sem spoznavala Petja Grafenauer Krnc.
Komentarji
komentiraj >>