OFF napovednik
Na 8. marec, mednarodni dan žena, naj bi vsako leto po vsem svetu slavili gospodarske, politične in družbene dosežke žensk. Prvič postane 8. marec dan boja za ženske pravice že daljnega leta 1857, ko so v New Yorku demonstrirale tekstilne delavke. Dobrih petdeset let kasneje, leta 1908, je po ulicah New Yorka korakalo že več kot 15 tisoč žensk, ki so zase zahtevale enake delavske pravice kot za moške.
Seveda so se najprej praznovanja mednarodnega dneva žena polastili v državah nekdanjega socialističnega bloka, pobudo zanj pa je dala nemška komunistka Clara Zetkin. Povsod po svetu pa se uveljavi šele z razmahom feminističnega gibanja, dokončno globalno veljavo pa 8. marec dobi šele leta 1975, ko ga pod svoje okrilje vzamejo Združeni narodi.
Da pa položaj žensk v sodobnih družbah po pravicah še vedno ni enak moškim, pa pričajo številna opozorila, ki smo jim lahko danes priča. Po letnem poročilu o enakosti spolov, ki ga pripravlja Evropska komisija, se naj bi sicer razkorak med spoloma pri zaposlovanju in izobraževanju na območju Evropske unije manjšal. Razlika v zaslužku med ženskami in moškimi pa ostaja nespremenjena – moški povprečno na enakem delovnem mestu zaslužijo 15 odstotkov več kot ženske.
Mednarodna nevladna organizacija Amnesty International pa se ob letošnjem mednarodnem prazniku žena posveča predvsem problematiki oboroženega nasilja nad ženskami, s posebno pozornostjo do dogajanja v Iraku. Poklicali smo predstavnico slovenske izpostave, Alenko Jerše.
////////////////////////////////////
Kljub temu, da je tudi domovina del Evropske unije, v kateri se naj bi položaj žensk počasi, a vztrajno izboljševal, pa smo danes tudi na tej strani Alp priča številnim manifestacijam in prireditvam, ki dokazujejo, da so ženske tudi v Sloveniji še vedno manj enake kot moški. Za svoj prispevek so se odločili tudi v Mlademu forumu Združene liste socialdemokratov, govori predsednik Dejan Levanič.
////////////////////////////////////
Ob kopici drugih, predvsem tržno naravnanih prireditev, ki naj spodbudijo slabo vest moških potrošnikov domače družbe, ki jim tudi tokrat ne nameravamo posvetiti posebne pozornosti, pa izpostavljamo še Iniciativo za drugačen 8. marec.
////////////////////////////////////
Poslušate z ženskami vsega sveta solidaren off program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Kitajska je svetu predstavila osnutek protiodcepitvenega zakona, s katerim naj bi oblasti v Pekingu še pravočasno poskrbele za preprečitev premikov k uradni neodvisnosti Tajvana. Državni ljudski kongres Kitajske bo predvidoma zakon sprejel 14. marca, skrb njenih sosedov pa vzbujajo predvsem predstavljeni pogoji, pod katerimi bo Kitajska uporabila nemiroljubna sredstva, da bi zagotovila združitev s Tajvanom. Kitajska bo vojaško silo nad separatističnim otokom v skrajni sili uporabila v naslednjih treh primerih. Prvič, če bi Tajvan doletela invazija s strani kakšne druge države. Drugič, če bi Tajvan uradno razglasil neodvisnost. In tretjič, v kolikor bi tajvanski politični voditelji za nedoločen čas odložili dialog o morebitni združitvi.
Zaradi kitajskega razkazovanja vojaške moči so kot prvi svojo zaskrbljenost že izrazili na Japonskem, kjer poudarjajo, da se zavzemajo za miroljubno rešitev vprašanja. Kako težko besedo pa sta med sabo po telefonu že izmenjala tudi kitajski zunanji minister, Li Zhaoxing, in njegova ameriška kolegica, Condolezza Rice. Za pogovor je zaprosila Riceova, o čem pa je tekla beseda, pa priča dejstvo, da so prav Združene države Amerike največji dobavitelj orožja Tajvanu in hkrati tudi največji lobist proti odpravi embarga za prodajo orožja Kitajski, ki jo je napovedala Evropska unija.
Uradno so se že prav nič miroljubno odzvali tudi v Tajvanu. Oblasti v Taipeu so namreč nemudoma napovedale okrepitev vojaške pripravljenosti otoka in izvajanje obsežnih vojaških vaj, ki bodo potekale od sredine aprila do avgusta. Uradno sicer otoška vlada s tem ne odgovarja na novo protiodcepitveno zakonodajno rešitev iz Pekinga, saj naj bi vojaške vaje za zaščito otoka pred morebitnim napadom kitajskih vojaških sil načrtovali že nekaj mesecev.
Ne o nadaljnjih vojaških operacijah pač pa o obnovitvi mirovnega procesa med Palestinci in Izraelci pa naj bi se na tajni lokaciji pogovarjala palestinski predsednik, Mahmud Abas, palestinski notranji minister, Naser Jusef, in izraelski obrambni minister, Šaul Mofaz. Izrael je sicer tudi napovedal, da bo Palestincem prav danes v upravljanje predal mesto Tulkarem na Zahodnem bregu.
Presenetljivo spravljiv odnos Izraela do Palestincev pa pojasnjuje dejstvo, da se bolj osredotočajo na dogajanja v sosednjem Libanonu. Sicer neimenovani predstavnik vlade Ariela Šarona je ponovno poudaril, da je nujno, da pride do popolnega umika sirske vojske in njenih obveščevalnih služb iz Libanona. Na množičnih demonstracijah v libanonski prestolnici pa vojaškem umiku Sirije in resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov številka 1559 nasprotujejo pripadniki šiitskega gibanja Hezbolah.
Ne z demonstracijami pač pa z orožjem pa vmešavanju tujih sil v notranjo suverenost svoje države še naprej nasprotujejo v Afganistanu. Oboroženi neznanci so tako sinoči v večna lovišča v središču Kabula poslali nekega britanskega svetovalca, ki je delal za afganistansko ministrstvo za razvoj podeželja.
O globalni strategiji za boj proti terorizmu pa na mednarodnem vrhu o varnosti, terorizmu in demokraciji razpravljajo v Madridu. Na večdnevnem vrhu bo sodelovalo kakih 250 strokovnjakov za boj proti terorizmu iz vsega sveta, kaj imajo za povedati pa bodo prisluhnili tudi predsedniki in premierji iz kakih 25 držav. Med njimi predsednik evropske komisije, Jose Manuel Barosso, generalni sekretar Združenih narodov, Kofi Anan, in generalni sekretar zveze NATO, Jaap de Hoop Schefer.
Načelovanje Ramuša Haradinaja kosovski Vladi bo zapisano med krajše mandate političnih čelnikov. Na naslov nekdanjega visokega častnika Osvobodilne vojske Kosova je prispela obtožnica iz Haaga. Haradinaj je na današnji seji vlade že naznanil odstop, jutri pa bo najverjetneje že na prizorišču sojenja. 36-letni osumljenec se bo zagovarjal kot nedolžen in zatrjuje, da njegova aretacija ne pomeni konca boja za neodvisnost Kosova. Iz Beograda poroča Dragan Novaković.
/////////////////////////////////////////////////
V domovino pa se bo objet in poljubit svojo ženo Marjetico iz Združenih držav Amerike vrnil predsedujoči OVSE in domači zunanji minister Dimitrij Rupel. Glede na to, da so si ga ameriški gostitelji iz roke v roke podajali kar pet dni, mu novih navodil za domačo vlado gotovo ne manjka.
Komentarji
komentiraj >>