Naša druga mati, Evropa, danes praznuje pomladni dan. Po našem koledarju se bo pomlad sicer zgodila šele čez tri dni, po vremenu v Sloveniji sodeč pa se je že začela pred tremi dnevi. No, Evropa si je izbrala današnji dan. Naj povemo, da je Pomladni dan ime še enega izmed sto in sto projektov Evropske unije. Namen projekta, ki bo trajal nekje do sredine maja, je pospeševanje učenja o Evropski uniji in poznavanja njene kompleksnosti v vseh vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Indoktrinacija od zibelke naprej torej! Ta pomladni projekt se letos izvaja že tretjič, tokrat na temo evropske ustave.
Izobraževalni projekt Pomladni dan poleg predavanj vključuje tudi najrazličnejše prireditve in proslave. . Hm...kaj ta Evropa ne spominja vse bolj na našo rajnko Jugoslavijo, na njene mantre in legendarne proslave? Pri nas v Sloveniji bodo pomladne dni otvorili danes v Kulturnem domu Španski borci, proslavo na čast združeni Evropi prireja Gimnazija Moste pod taktirko zverinskega šolskega ministra. Če imate po tejle oddaji namen še malce zadremati, pričakujte, da vas bo točno ob desetih zbudilo huronsko zvonenje ljubljanskih cerkva. Čeprav krščanskih korenin kljub pritiskom uardne katoliške cerkve niso vključili v evropsko ustavo, ki je – naj spomnimo – tema pomladnih dni, so se naši verni oblastniki odločili, da v evropsko indoktrinacijo vključijo tudi te. Po uradni verziji naj bi se zvonovi oglasili žrtvam cunamija na čast.
Sicer so minuli teden Evropsko unijo najbolj zaznamovale debate o tem, ali naj se Unija 17. marca, torej danes, začne pogajati s Hrvaško glede priključitve elitnemu klubu petindvajseterice. Čeprav je bilo že dolgo, vsaj zadnjih deset dni, jasno, da bo začetek pogajanj zagotovo preprečil grešni general Ante Gotovina, je šele včeraj v javnost butnila uradna informacija: pogajanja s Hrvaško bomo odložili za nedoločen čas, natančneje, v čas, ko se bo Gotovina iz hercegovske obale preselil v haaško celico. Hrvaški premier Sanader je bil silno razočaran. Očitno optimist po naravi je do zadjega trenutka pričakoval, da mu bo Evropska unija začrtala pot do svojega okrilja. Vendar, kot je poudaril ob prejemu žalostne novice, ničesar ne obžaluje in bo Lijepo svojo še naprej pripravljal na Evropo.
Hrvaški veleposlanik v Sloveniji, Mario Nobilo, je na odločitev Evropejcev pripomnil, da je Hrvaška kolateralna žrtev trenutnih okoliščin v Evropski uniji. Ta naj bi imela pred seboj kup dela s tem, da se ustava dejansko sfura, z začetkom pogajanj s Turčijo, s statusom Kosova, s prihodnostjo Srbije in Črne gore, zapovrh pa je še utrujena od zadnje širitve. Ti ubogo bitje evropsko! Je pa res, da Evropo nekaj izjemno skrbi, nekaj oziroma nekdo, ki ga oziroma jih Nobilo ni omenil. Kitajci in njihov tekstil. Zaradi fenomenalnega in nadvse konkurenčnega kitajskega prodora na evropski trg so člani Evropskega združenja za tekstilno in oblačilno industrijo, po domače Euratexa, od Evropske unije uradno zahtevali, naj uvede zaščitno klavzulo za uvoz dvanajstih kitajskih izdelkov, in sicer za kitajske puloverje, hlače, srajce, nogavice, ženske plašče, dežne plašče, moške in ženske obleke ter za žensko spodnje perilo.
Nemogoče nizke cene in nemogoče visoke količine kitajskih izvoznih proizvodov po njihovem mnenju dokazujejo, da je trgovska praksa Pekinga nesprejemljiva. Izvoz kitajskih oblačil v Unijo se je od januarja 2004 do januarja 2005 povečal za 46,5 odstotka. Pri omenjenih 12-ih izdelkih se je količina izvoženih artiklov v starih članicah unije povečala za 625 odstotkov. »Čas je, da omejimo velik apetit kitajskih izvoznikov po evropskem trgu,« se je izprsil generalni direktor Euratexa Bill Lakin.
Da bi zaščitila evropsko blago in se izognila preteči nevarnosti kitajskega tekstila je Evropska komisija, torej evropska vlada, sklenila določiti tako imenovane "nevarne cone" oziroma neformalne zgornje meje za uvoz. Odkar so bile za članice Svetovne trgovinske organizacije, med katerimi je tudi Kitajska, s 1. januarjem letos ukinjene kvote, ima Čajnalend namreč neomejene možnosti prevažanja svojega blaga na tuje. In dejansko je postala največja izvoznica tekstilnih izdelkov na evropski trg. Vendar pa Evropska unija prav zaradi liberalizacije svetovnega trga ne more kar tako uvesti kvotnega sistema. Tako da bodo nevarne cone dejansko varnostni ukrep v sili, torej če bo prišlo do velikih trgovinskih motenj na evropskem področju.
In kaj se bo zgodilo, če bo Kitajska meje teh con presegla? "Potem bomo sprožili nadaljnjo preiskavo, v kateri bomo ugotavljali negativne vplive na trgovinske tokove, morebitne škodljive posledice na evropsko industrijo in možne vplive na proizvajalce v ranljivih državah v razvoju," je razložil Herr komisar, zadolžen za trgovinske zadeve, Peter Mandelson. In dodal: "Odločitev, ali bomo uvedli obrambne ukrepe, bo zelo kompleksna in bo temeljila na analizi številnih dejavnikov. K tovrstnim ukrepom se ne bomo zatekli zlahka in nikakor ne avtomatsko." In tako bodo razpravljali in fenomen zagreto preučevali, medtem pa bodo Kitajci po Evropi pridno postavljali svoje China town-e. GO, CHINESE!
Evropska unija bi se morala nasploh zamisliti nad svojim gospodarstvom. Načrtovana desetletka visoke modernizacije in napredka, ki bo presegel ZDA, ne funkcionira ravno najbolje. Leto 2010, ko naj bi Evropa v skladu z Lizbonsko strategijo postala najbogatejša in gospodarsko najmočnejša država na svetu se nezadržno bliža, Evropa pa je od svojega cilja še zelo zelo daleč. Glede na izsledke še po svežem dišeči raziskavi slovenskega profesorja ekonomije Pavla Sicherla, ki so Evropo dobesedno šokirali, je gospodarstvo Evropske unije danes na taki stopnji, kot je bilo ameriško v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Po njegovih ozračunih bo Unija, celo ob ugodnih pogojih rasti, potrebovala desetletja, da bo ujela ZDA.
Kot kaže Sicherlova študija z nekoliko patetičnim naslovom »Čas je za nov začetek, a čas ni na naši strani« bi Evropa čezatlantsko konkurentko ujela le v primeru, da bi bila ekonomska rast nekaj naslednjih let ves čas pet odstotkov večja kot rast v ZDA. To pa je zelo težko izvedljivo in mogoče le, če se ZDA kaj zalomi. Na primer, da dolar pade, ZDA, ki je do vratov v dolgovih, ne bo več finančno zalagal ves svet, ampak bo morala postati samozadostna. In to bi jo gospodarsko precej oslabilo.
Žal pa se Evropska komisija trenutno bolj kot z gospodarstvom ukvarja z vprašanjem: Kako dolgo lahko uporabljamo odprt šampon? To ni nobena šala! Komisija obljublja, da bo odslej konec dvomov o tem, kaj tvegamo z uporabo že nekaj časa odprtih lepotilnih krem, sredstev za sončenje ali šamponov. Od 11. marca dalje mora biti namreč na kozmetičnih proizvodih z več kot 30-mesečnim rokom uporabnosti navedeno, koliko časa po odprtju jih lahko še uporabljamo. Poleg tega je treba natančno navesti vse sestavine, še posebej 26 potencialno alergenih snovi v dišavah ali raznih aromatičnih kremah, ki so bile doslej na embalaži kozmetičnih sredstev omenjene le kot "dišave" ali "arome".
Temeljni cilj Evropske komisije je potrošnike obvestiti, da se lahko nekateri kozmetični proizvodi kmalu po odprtju pokvarijo in jim škodijo. Da bo evropsko ljudstvo take potencialno nevarne proizvode prepoznalo, bo na vse in v vseh državah natisnila enak, tako imenovani "simbol odprte stekleničke". Vendar pa ukrep ne velja za proizvode, ki se ne pokvarijo in za izdelke za enkratno uporabo.
Za vse tiste, ki si želite ali nameravate potovati v Ukrajino, imamo dobro novico: Ukrajina bo ukinila vizume za prebivalce Evropske unije. To je sicer storila zato, da bi se prikupila Evropi, v katero se nadeja vstopiti, pa tudi zato, kot je bilo slišati iz ust predsednika Juščenka, da bi enako potezo naredila tudi Evropska unija. Vendar je pričakoval preveč. Unija namreč ne namerava ukiniti vizumov za ukrajinske državljane. Vidi jo pač kot divjo, barbarsko deželo, kjer si obraze kvarijo z dioksinom in za glavo skrajšajo tiste, ki imajo predolge jezike. Je pa Unija razočaranemu Juščenku obljubila, bo pridobivanje viz za ukrajinske državljane odslej nekoliko lažje.
Pa še novica o tem, kje se, dragi naši slovenski državljani in državljanke, lahko evropsko izobražujete. Osveščanje državljanov v zvezi z Unijo bo odslej financirala naša vlada. Začela bo budno nadzorovati in finančno podpirati tudi že več let delujoči Center Evrope v Ljubljani. Informativno-komunikacijski center bo v letošnjem letu dobil kar 30 milijonov tolarjev. Do vstopa Slovenije v Unijo je vse informacijske centre financirala Evropska komisija, ko pa je slovenske ovčice dokončno dobila v svoje okrilje, se je denarni priliv ustavil. Ker pa naša vlada meni, da imajo odločitve Evropske komisije neposredne posledice za delo in življenje državljanov, se je odločila, da bo nadaljevala s programom informiranja javnosti.
Vsi, ki vas zanima, kaj počne evropski birokratski sistem, se lahko kadarkoli oglasi na Dalmatinovi 4, med 10. in 17. uro, ob sredah pa do 19. ure. Vsem pokornim Evropejcem je na voljo tudi brezplačna telefonska številka evrofona, najbolj zavedni Evropejci pa si informacije o svoji širši domovini v velikem obsegu lahko preberete na spletni strani evropa.gov.si. Kmalu se bomo o Evropski uniji in njenih junakih na veliko učili v šolah, predpisana pa bo tudi specialna literatura, ki nas bo izobrazila o evropski mitologiji, zgodovini in veličini. Lepo bo v naši širši domovini biti mlad!
Komentarji
komentiraj >>