Petek, 25. 3. 2005
jizah
RADIO ŠTUDENT na sporedu: 25.3.2005
TOLPA BUMOV petek ob 19.00
DAEDELUS Equisite Corpse (Mush/Ninja Tune, 2005)
Razvojna faza rapa je v zadnjih letih prerasla vse klasične raperske forme, ob katerih se je rap rojeval in uvodoma tudi razvijal. Od veselih, plesnih začetkov ter kasnejših, predvsem z zabavo prežetih podlag, največkrat temelječih na glasbeni zgodovini temnopoltežev ter socialno angažiranih besedilih besnečih ali nalagaško razpoloženih raperjev, pa do danes se je rap dodobra preobrazil. Prerasel je svoje porodne krče, se prebil v slušne dele organov današnje mladine ter postal ena najbolj prodajanih in vidnih glasbenih zvrsti zadnjih let. Prav z razmahom naštudiranih in - v večini primerov - precej brezveznih raperjev se je pojavilo nešteto predvsem podtalnih podzvrsti, ki jih MTV-ja vajene mlade hiphop glave nikakor nočejo skonzumirati, kaj šele, da bi se jim posvetile. Alternativni, abstraktni, nekonvencionalni, nekomercialni, morda celo podzemni ali z eno besedo drugačni rap pa je le okužil tudi nekaj večinoma starejših raperskih glav. Ko danes slišimo za imena, kot so Cannibal Ox, RJD2, Mf Doom, Prefuse 73, Madlib, Dj Shadow, Antipop Consortium in druga, si enostavno priznamo, da je od tipične, loop-sample-vokal raperske forme osemdesetih in devetdesetih minilo že precej časa, da so emsiji postali oponaševalci samih sebe ter da se najbolj idejna in zanimiva imena zbirajo v podzemnih krogih. Eden od teh je tudi losangeleški producent Daedelus, ki je s svojimi tremi dosedanjimi albumi ter mnogimi vidnimi sodelovanji opozoril nase že pred leti, letos pa je s svojo ploščo »Equisite Corpse« le še potrdil svoje izjemne sposobnosti.
V Santa Monici živeči zvočni navdušenec in entuziast Alfred Weisberg – Roberts si je nadel ime po legendi iz grške mitologije – Dedalu – in je še eden tistih producentov, ki rušijo vse žanrske okvire določene glasbene zvrsti. Koncept plošče je zasnoval tako, da je – kot v surrealistični francoski igri, kjer se zbere več ljudi in si nato podaja listek, na katerega vsak doda svoj stavek, ideja pa je ustvariti kohezivno delo – brez zavednega sodelovanja skupine, tudi sam dodajal delček po delček. Njegov zvok, bazirajoč na samplih in dialogih iz filmov, ki so svoje rojstvo doživeli pred drugo svetovno vojno, je nadgrajen z emocionalnostjo, otožnimi zvoki klavirja, organsko zvenečo kitaro ter odličnimi gosti. Obskurni japonski albumi plošč s filmsko glasbo, ki jih veliko uporablja v svojih samplih, so pomešani z živo inštrumentacijo, namernim offbeat jazzom ter simfonično elektroniko, skupaj pa nas zasanjano popelje v svoj svet lepote in morebitnega momentalnega strahu. Vsa svoja odlična dodajanja in odvzemanja zvokov, ki temeljijo na t.i. copy'n'paste tehniki, pa tokrat prvič v svoji solo karieri nadgradi tudi z gosti, za katere se zdi, da so izbrani zelo skrbno, med njimi pa najdemo tako raperje, pevce, poete kot producente, bolj ali manj znane iz raperskega sveta. Vsi trije raperski poskusi se končajo odlično, saj najprej ameriški podtalni raperski bog Mf Doom, nato pa še Sci ter francoski TTC svoje delo opravijo tako, kot se od njih pričakuje. Gostujoča producenta Prefuse 73 ter Jogger plošči dodata še ščepec več hiphop pridiha, poeti, kot so recimo Mike Ladd, Laura Darling in CYNE, pa prispevajo k še močnejšim besedilskim vložkom. Vse skupaj se prijetno preliva v nekakšno downtempo, chillout razpoloženje, ki pa ima za razliko od večine t.i. lounge izdelkov dodatke v dinamiki, nenafurani spiritualnosti ter umazanih in lo-fi zvokih. Zasanjana in kompleksno sestavljena plošča tako ni več zgolj logično nadaljevanje produkcijske poti, ki jo je pred leti začel Daedelus, temveč je z dodajanjem gostov prepričljiv korak naprej in nov dokaz, da je vladavine zahodnoobalnih gangsterijad, podkovanih z debelimi in mastnimi basi, konec.
Vsakršno nasilno mešanje stilsko tako različnih glasbenih zvrsti se mnogokrat konča porazno ali slabo, tokrat pa temu ni tako, saj je mešanje glasbenih zvrsti, ki se sprehajajo po retro filmski zgodovini, narejeno tako dobro, da se pri najboljši volji ne spomnim nobenega imitatorja tovrstne produkcije. Za umestitve med elektronike, eksperimentalne techno frike ali hiphoperje se najbrž avtor sam ne meni preveč, za razliko od nekaterih njegovih kolegov, ki nam na vsak način hočejo dopovedati, da je glasba, ki jo oni ustvarjajo, hiphop. »Equisite Corpse« je plošča, s katero se bo ekscentrični producent najbrž vpisal v zgodovino, saj nam je odlično predstavil svoj svet, svojo vizijo in svoj senzualni stil, ki ga lahko označimo tudi kot popotovanje med abstraktnim oz. avantgardnim hiphopom ter elektroniko. V dokaz vam ponujam naslednje kompozicije, naslovno »Dearly Departed«, »Impending Doom« skupaj z Mf Doomom, »Just Briefly«, »Move On« z raperjem Scijem, »Now And Sleep« z Lauro Darling, »Welcome Home«, ki je nastala pod produkcijsko taktirko Prefuse 73, »Drops« s CYNE, »Fallen Love«, »Welcome Home« z Mike Laddom, »I Sent Off/Ii Suspercoll« v remiksu Joggerja, »The Trains Are Now So Clean«, »Thanatopsis« z Hrishikesh Hirwayem ter zaključno »Cadavre Exquis« s francoskimi TTC. Če hočete biti pozitivno presenečeni, poslušajte ploščo in se prepustite zvokom Daedelusa.
Tolpo je spisal Jizah
Š2005, Jizah
Komentarji
komentiraj >>