OFF NAPOVEDNIK
Istospolni skupnosti, invalidskim organizacijam, Romom, študenteraju, samozaposlenim v novinarstvu in kulturi, delavcem pod udarom lizbonske strategije in izbrisanim državljanom, skratka, skupinam, ki z bivšo ali aktualno vladno ekipo ne gojijo rožnatih odnosov – vsaka ima svoje razloge – se je pridružila nova. Upokojenci.
Interesno združenje, ki se odziva na ime DeSUS, je podpis koalicijske pogodbe pogojevalo z eno samo pobožno željo. Reformo pokojninske zakonodaje. Drugačno usklajevanje pokojnin in plač, rekreacijski dodatek ter tu in tam kako drobtino. Garant za nekaj trajnejši seniorski socialni mir.
Še pred dnevi sta predsednik Rous in Desusov poslanec Franc Žnidaršič zatrjevala, da bosta lastni predlog novele pokojninskega zakona, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila matična jima stranka, umaknila ob vložitvi vladnega. Stvar formalizma in ne simptom vladno-upokojenskega nezaupanja, je bilo rečeno.
Vladni predlog omenjanega zakona je ugledal luč sveta. Vseboval ni ničesar, kar je bilo apriorno dogovorjeno, koalicijsko usklajeno ter, nenazadnje, podpisano. Vladni predlog, nasprotno, preko razpusta skupščine in upravnega odbora predvideva puč na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predvideva konstituiranje Sveta zavoda, v katerem bi imela vlada zagotovljenih 11 od 21 foteljev.
Čeljusti so se začudeno povesile. Povsod. Opozicija pravi, da to ni evropsko. Da gre za poseganje v avtonomen subjekt. Delodajalci in delojemalci, tokrat začuda složni, protestirajo, saj pokojninsko blagajno polnijo nesorazmerno obilneje od države. In začuden je DeSus, ki je že zagrozil z izstopom iz koalicije.
Spomnimo se Slovenske ljudske stranke. V preteklih mandatih je prav ta stranka svoj koalicijski staž najpogosteje pogojevala z različnimi zahtevami in željami. Potrebno pa je priznati naslednje. SLS je svoje članstvo v koalicijah skoraj izključno pogojevala z zahtevami po plasiranju lastnih kadrov. DeSus je na tem mestu vsaj konsistenten.
Stranko upokojencev čakajo pred izpolnitvijo edine volilnemu telesu deklarirane obljube težka pogajanja. Janšev adut pri dvigovanju rok v parlamentu vedno lahko postane četa Jelinčičevih nacionalistov.
Poslušate nad medstrankarskim monopolijem muzajoči se OFF program Radia Študent.
OFF PROGRAM
Odbor Evropskega parlamenta za zunanje zadeve bo danes razpravljal o napredku Romunije in Bolgarije, v sredo pa bo na vrsti glasovanje o tem, ali naj Evropski parlament predvidoma 13. aprila potrdi pristopno pogodbo z obema državama. Slovesen podpis pogodbe je predviden za 25. april v Luksemburgu, državi pa naj bi v Unijo vstopili 1. januarja 2007. Možen je seveda enoletni odlog.
Romunija se te dni ne bo upajoče ozirala zgolj proti Bruslju. V Bagdadu so bili ugrabljeni trije romunski novinarji, je danes sporočila televizija, za katero delata dva od nesrečnikov. Gre za novinarko Marie Jeanne Ion in snemalca Sorina Dumitruja Miskokija s televizijske postaje »Prima TV« ter novinarja časnika »Romania Libera« Ovidiuja Ohanesiana. Izginili so včeraj, kmalu po pogovoru z začasnim iraškim premierom Ijadom Alavijem.
Romunski predsednik Traian Basescu, ki je bil na dvodnevnem obisku pri romunskih vojakih v Afganistanu in Iraku, je ob vrnitvi v Bukarešto zagotovil, da se vlada trudi izslediti novinarje, za pomoč pa je zaprosila tudi ZDA. Romunija ima v Iraku 800, v Afganistanu pa približno 500 vojakov.
Streljaj od Afganistana je zgornji dom kirgizistanskega parlamenta pristal na svojo razpustitev, s čimer se je končal boj za oblast z novoizvoljenim parlamentom. Predsednik zgornjega doma Muratbek Mukašev je danes prebral izjavo, ki jo je podpisalo 32 od 45-ih predstavnikov, v kateri so zapisali, da zavoljo stabilnosti in v izogib sporom končujejo svoje delo. Spodnji dom starega parlamenta je bil razpuščen že včeraj, z delom pa je začel novi, 75-članski enodomni parlament, izvoljen na spornih februarsko-marčevskih volitvah.
Šole v Biškeku so odprle svoja vrata, kar naj bi bil zanesljiv znak normalizacije razmer. Končana je še ena v vrsti revolucij, ki v regiji spodjedajo ruski vpliv. Čakamo naslednjo. Sosednji Uzbekistan???
Rusija svoj vpliv izgublja, Slovenija pa je vplivom vse bolj podvržena. Ameriškim seveda. Razloga sta vsaj dva. Prvič. Na podlagi dvostranskega sodelovanja bo od danes do četrtka ter od četrtega do sedmega aprila na jugu Slovenije potekala vaja »Adriatic Rescue 2005«. Na njej bodo sodelovale enote Slovenske vojske in letalske enote ameriških oboroženih sil. Tako bodo na skupnem usposabljanju pripadniki obeh vojska preverili postopke bojnega iskanja in reševanja ter preživetja.
Drugič. Verjetno ste mislili, da smo pozabili, ampak nismo. Pred natanko letom dni, 29. marca 2004, je Slovenija v Washingtonu slovesno deponirala ratifikacijske listine Severnoatlantske pogodbe in tako vstopila v našo najljubšo mednarodno humanitarno organizacijo - zvezo NATO.
Minister Rupel je prvo obletnico svojega paktovskega pankrta pospremil z besedami, da je Slovenija leto dni kasneje polno vpeta v soodločanje v zvezi NATO, slovenski predstavniki pa zlagoma zasedajo položaje v zavezniških strukturah. Vse več - trenutno skoraj 300 - pa je tudi slovenskih vojakov, ki delujejo v zavezniških operacijah v tujini.
In še tole. Obrambni ministri Evropske unije naj bi jeseni dosegli dogovor o odprtju 30 milijard evrov vrednega evropskega trga za vojaško opremo. Naročanje vojaške opreme je sicer zaradi nacionalnih varnostnih razlogov v domeni vsake posamezne članice EU, te pa so pri opremljanju svojih vojaških sestavov vedno raje prisegale na domače proizvajalce. Postopno odpiranje trga naj bi tako med vladami članic EU okrepilo zaupanje v načela poštene konkurence med nacionalnimi dobavitelji. Jedrsko orožje bo izvzeto.
Komentarji
komentiraj >>