Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DUŠA POČKAJ (3951 bralcev)
Sreda, 6. 4. 2005
polonap



Zbiranje posnetkov za ploščo Šansoni, ki je na založbi Sanje sledila objavi ohranjenih Ježkovih songov, je pred sedmimi leti pokazalo na to, da se tudi v polju etablirane kulture, kamor je DUŠA POČKAJ kot renomirana članica ljubljanske Drame in dobitnica Prešernove nagrade sodila, na same umetniške artefakte – v tem primeru na magnetofonske trakove z glasbenimi posnetki – ni vedno pazilo oziroma z njimi skrbno ravnalo. V zadnjih letih je bilo sicer pri različnih založbah objavljenih več cedejev, ki počasi dopolnjujejo sliko zgodovine slovenske popularne godbe, zaradi odloženih, založenih, presnetih ali strohnelih trakov v veliki meri okrnjene in – resnici na ljubo – podvržene interpretaciji ozkega kroga ljudi. Še vedno pa velik del posnetkov ni dostopen javnosti. Možnosti, da so za kakšnimi zaprtimi vrati skriti še kakšni posnetki igralke DUŠE POČKAJ, zato niso izključene. Cede z enaindvajsetimi, precej različnimi posnetki iz arhiva Radia Slovenija, zasebnih arhivov MATIJE ROZMANA in JANEZA MENARTA ter Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije je zato toliko pomembnejši, saj kot edini uradno izdani nosilec zvoka DUŠO POČKAJ predstavlja tudi kot šansonjerko, ne le kot igralko.

DUŠA POČKAJ je tri desetletja igrala v ljubljanski Drami, na radiu in televiziji, pa tudi na filmu. Zaradi narave medija so se najbrž najbolj ohranile prav njene filmske vloge. Bila je zapeljiva blondinka v svojem filmskem debiju Jara gospoda BOJANA STUPICE leta 1953, Maruša v HLADNIKOVEM Plesu v dežju (1961) in šansonjerka v Minuti za umor JANETA KAVČIČA (1961), prevajalka kriminalnih romanov v njegovi komediji Ubij me nežno (1979), Stella del Nord v ŠTIGLIČEVEM Tistega lepega dne (1962).
Ob tem je odpela songe v Idealistu IGORJA PRETNARJA (1976), za že leta 1960 pa je pevske sposobnosti pokazala v manj znanem, 14-minutnem turistično-propagandnem filmu Skrivnost ZVONETA SINTIČA (na domoljubno besedilo JANEZA MENARTA, z glasbo in aranžmajem MOJMIRA SEPETA).

Čeprav se petju nikoli ni posvečala s tolikšno pozornostjo kot igri, jo je le-to spremljalo od otroštva, saj se je pri njih doma veliko prepevalo. Rojena leta 1924 v Dolnji Lendavi se je namreč med obema vojnama zaradi političnih razlogov z družino veliko selila po Jugoslaviji, s petjem pa so starši poskušali krepiti – če se izrazimo moderno – nacionalno identiteto pri Duši in njeni sestri.
Pozneje je na radiu ujela petje EDITH PIAF, tedaj pri nas še neznane francoske pevke, si s pomočjo poslušanja zapisovala besedila njenih pesmi in jih prepevala.

Konkretnih ponudb za snemanje plošče DUŠA POČKAJ nikoli ni dobila. V pionirskem času slovenske popularne glasbe je bila angažirana v ljubljanski Drami, kjer je začela igrati že leta 1946, v času študija na igralski akademiji, redno zaposlitev pa je v osrednji gledališki hiši dobila leta 1951. Toda režiserji so njen pevski talent, podobno kot talent KATJE in BARBARE LEVSTIK, MAJDE POTOKAR, IVANKE MEŽAN in MILE KAČIČ, vendarle izkoriščali: pela je v radijskih igrah, televizijskih oddajah, gledaliških predstavah. Morda najbolj znamenita gledališka, pevska vloga, je njena vloga Jenny v Operi za tri groše BERTHOLDA BERCHTA. Tako vlogo Jenny kot druge vloge pa je zaznamova s svojevrstno erotičnostjo, ki jo je poudarjala s svojim raskavim glasom in smehom. Tudi v njenih interpretacijah šansonov je erotična karizma, pogosto povezana z melanholijo, močno prisotna.
Njeni zadnji znani ohranjeni posnetek je iz druge polovice sedemdesetih, ko se je petju posvečala nekoliko manj kot v mlajših letih. Še naprej pa je igrala. Umrla je leta 1982, pri sedeminpetdesetih, med predstavo Ostrovskega Gozd v Drami.



PLAYLISTA;
Idealist 1 (Nekoč v davnih časih)
Tako kot modra reka
Lepa je zemlja slovenska
Barbarin song
Ljubila sem ga
Pesem pocestnice
Jošt Gorjan
Račke ga-ga
Manhattan
Tiho prihaja mrak
Življenje


Komentarji
komentiraj >>