1. CD dicks picks 30, disk ena, 1 (mcdaniel) HEY BO DIDDLEY grateful dead 4.09
CD bill frisell, 8 (on) OUTLAWS bill frisell 4.19
Hey Bo Diddley, klasika Ellasa McDaniela ali Boja Diddleya, s tistim nesmrtnim rifom ali ritmom, ki ga ne morete zgrešiti. Tole je oddaja Izven zakona, jaz sem Milko Poštrak, on je Robi, mi pa se kajpak zdajle ogrevamo pred bližnjim ponovnim snidenjem z Bojem Diddleyem, tokrat ne v Cankarjevem domu kot pred desetletjem ali dvema, temveč v Hali Tivoli naslednjo sredo, 27. aprila. Tale izvedba pesmi Hey Bo Diddley je z nastopa Boja Diddleya in The Grateful Dead v dvorani Akademije za glasbo v New Yorku, 25. marca 1972. leta, njo in še par posnetkov z njihovega skupnega nastopa pa najdete na tridesetem delu megalomanske in epohalne koncertne zbirke The Grateful Dead, Dicks Picks.
Poslušajmo naslednjo izvedbo s tistega koncerta, prav tako nesmrtno klasiko I'm A Man.
2. isti CD, 2 (mcdaniel) I'M A MAN bo diddley & grateful dead 5.59
Boja Diddleya, s pravim imenom Ellas Otha Bates McDaniel, seveda nobenemu natančnejšemu ljubitelju rock and rolla gotovo ni treba posebej predstavljati. On je patentiral riff ali mogoče natančneje: ritem, ki ga slišite v njegovih lastnih pravkar predvajanih pesmih I'm a Man ali Bo Diddley, pa tudi v Not Fade Away Buddyja Hollyja, I Want Candy skupine Strangeloves in še mnogih drugih. Močan glas, elektrificiran čikaški ritem in blues, en od ključnih virov navdiha za rock and roll. S koreninami tja do Afrike in njene džungle. S tega vidika je prav zanimivo, da je mladi Ellas McDaniel pravzaprav najprej študiral klasično violino, nato pa se spreobrnil, ko je slišal Johna Leeja Hookerja. Začel je razvijati svoj značilni zvok, ki ga je sam poimenoval »zvok drvečega vlaka«. Sredi petdesetih je dobil snemalno pogodbo z založbo Chess in 1955. leta objavil prvo, takoj klasično malo ploščo s pesmima Bo Diddley in I'm a Man, ki smo ju zdajle slišali v izvedbi Boja Diddleya in The Grateful Dead na nastopu v dvorani Glasbene akademije v New Yorku, pred triintridesetimi leti. Sledile so klasike You Don't Love Me, Who Do You Love?, Mona, Road Runner, You Can't Judge a Book by Its Cover in druge. Zelo je vplival na britanske belske blues skupine iz šestdesetih, od Yardbirds do Animals. Konec sedemdesetih je bil na skupni turneji s punk rockerji The Clash, do dandanes pa ostaja izvrstna koncertna atrakcija in živi artefakt korenin rock and rolla.
S skupnega nastopa Boja Diddleya in The Grateful Dead poslušajmo zdajle še njegovo pesem I've Seen Them All in pa Jam, ki je sledil zatem.
3. isti CD, 3 (on) I'VE SEEN THEM ALL bo diddley & grateful dead 7.44
4 (oni) JAM bo diddley & grateful dead 9.59
Vemo, da je Buddy Holly rif ali značilni ritem, ki ga je patentiral Bo Diddley, uporabil za podlago svoje pesmi Not Fade Away. Iz te dvominutne ljubezenske pesmi so The Grateful Dead kasneje razvili četrturne in daljše ritmične razgradnje, s katerimi so pogosto zaključevali svoje nastope. Poslušajmo, kako so The Grateful Dead 20. oktobra 1976. leta, v dvorani Winterland v San Franciscu, odigrali to klasiko. Naj kot zanimivost povem, da se je prav na tistem nastopu v zasedbo, po več letih odsotnosti, vrnil drugi bobnar Mickey Hart. Not Fade Away.
4. CD soundtracks, disk pet, 3 (holly) NOT FADE AWAY the grateful dead 14.44
4 (oni) DRUMS the grateful dead
Not Fade Away, klasika Buddyja Hollyja s tisto enkratno vrstico: "Moja ljubezen je večja od kadilaka, to je ljubezen, ki ne bo nikoli zbledela …" Zdajle smo to pesem slišali v izvedbi The Grateful Dead. Oni so izvajali tudi klasiko Prečastitega Garyja Davisa, Samson & Delilah. Tudi v njihovi izvedbi te pesmi ste lahko zaznali značilni rif ali ritem Boja Diddleya. Poslušajmo izvedbo pesmi Samson & Delilah z nastopa The Grateful Dead na Coliseum stadionu v Oaklandu, 9. oktobra 1976. leta.
5. CD dicks picks 33, disk dve, 7 (davis) SAMSON & DELILAH grateful dead 7.17
Oddaja Izven zakona se izteka. Naslednjo sredo, 27. aprila, ko bo v ljubljanski Hali Tivoli nastopil Bo Diddley, bomo v oddaji Izven zakona poslušali Amosa Leeja, Norah Jones, Joss Stone in Prečastitega Ala Greena.
Milko Poštrak se za nocoj poslavljam s še eno klasiko Boja Diddleya, spet v izvedbi Diddleya in The Grateful Dead na koncertu v dvorani Glasbene akademije v New Yorku, 25. marca 1972. leta. Mona. Lep pozdrav!
6. CD dicks picks 30, disk ena, 5 (mcdaniel) MONA bo diddley & grateful dead 3.37
Komentarji
komentiraj >>