OFF PROGRAM
V Berlinu bodo danes nemški politiki slovesno odprli spomenik žrtvam holokavsta. 2700 črnosivih, do štiri metre visokih betonskih stebrov med Brandenburškimi vrati in Potsdamskim trgom se boči proti nebu in tako spominja na množični pomor judov v Evropi. Delo ameriškega arhitekta Petra Eisenmana se razteza na 19.000 kvadratnih metrih površine oziroma drugače: na površini treh nogometnih igrišč. Zgrajen bo po dolgotrajnih političnih sporih.
Bush svojo petdnevno evropsko turnejo zaokrožuje v Gruziji. V prestolnici Tbilisi je pred 100 tisoč navdušenimi Gruzijci izjavil, da je mirna rešitev spora s separatističnima regijama Abhazijo in Južno Osetijo nujna za povezovanje Gruzije z Zahodom. Gruzijski korak k Zahodu pa pomeni odmik iz interesnega objema mačehe Rusije, čemur Vladimir Putin, sodeč po podobnih Bushevih besedah v Latviji izpred nekaj dni, gotovo ne bo aplavdiral.
Za nameček pa je gruzijski predsednik Mihail Sakašvili še dodatno zasoliral in se zavzel za sklic "nove jaltske konference" novih evropskih demokratičnih držav, na kateri bi zakopali duhove iz preteklosti, ki jih je ustvaril sporazum, sklenjen med Stalinom, Churchillom in Roosveltom na Jalti pred koncem druge svetovne vojne, ki je začrtal povojno razdelitev sveta.
Rusija in Evropska unija sta na današnjem vrhunskem zasedanju v Moskvi dosegli dogovor o oblikovanju tako imenovanih štirih skupnih prostorov. Gre za sodelovanje med stranema na področju gospodarstva, pri vprašanjih v zvezi s svobodo, varnostjo in pravosodjem, v zunanji politiki ter na področju znanosti, raziskovanja, izobraževanja in kulture. Vprašanje poenostavitve ali odprave viznega režima za Evropejce ostaja nerešeno, prav tako pa tudi nepodpisan sporazum o vračanju ilegalnih prišlekov, ki jih bedno življenje preko Rusije pripelje v evropski raj. Zahteva ga seveda naša širša evropska domovina.
Česar Unija ne privošči neavtohtonim prišlekom, skuša urediti za lastne državljane. Evropski parlament v Strassbourgu nadaljuje redno mesečno zasedanje, na katerem bodo poslanke in poslanci med drugim razpravljali o spremembah direktive o delovnem času, po katerem naj bi do leta 2010 odpravili pravico držav članic, da ne upoštevajo določila o največ 48-urnem delovnem tednu.
Evroposlanke in poslance je točno opoldne nagovoril Hamid Karzaj. Priložnost je izkoristil za samohvalo afganistanskega napredka, pozval je po nadaljnji evropski gospodarski pomoči ter napovedal septembrske parlamentarne volitve, po katerih naj bi stolčke v kabulski skupščini zasedlo kar 27 odstotkov žensk. Vprašanje: kako gospod Karzaj za ta podatek ve že meseca maja???
V Kandaharju pa je z gverilskim oddajanjem pričel talibanski radio Šari a Žah, ki je v prvem nagovoru sledbenike Alaha pozval k nadaljnjim uporom proti Američanom, katerih prisotnost v Afganistanu je zanje žaljiva. Provladni »Kabul Times« pa ne dvomi, da bodo Američani mobilni ilegalni radio odkrili in onemogočili.
V Braziliji se bo danes začel vrh voditeljev 33 držav Južne Amerike in držav Arabske lige. Formalno je srečanje sicer namenjeno pospeševanju gospodarskih vezi, vendar pa naj bi predstavništva udeleženk veliko časa namenila tudi razpravam o njihovi emancipaciji izpod dominacije Združenih držav in drugih razvitih sil. Gostitelj, brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, se bo predvidoma zavzel predvsem za sodelovanje držav v razvoju pri vprašanjih, kot so reforma Varnostnega sveta Združenih narodov, kjer si Brazilija želi stalnega stolčka in pripadajočo pravico do veta, ter odprava kmetijskih subvencij v razvitih državah.
Italijansko volilno telo pa vestno vlaga vete na oblast Silvia Berlusconija. Opozicijska koalicija levosredinskih strank Romana Prodija je na lokalnih volitvah, ki so v nedeljo potekale v osmih pokrajinah Sardinije, v deželi Dolina Aoste in deželi Južna Tirolska, zabeležila nov uspeh. Njeni kandidati so zmagali v več sardinskih mestih, pa tudi v severnoitalijanski Aosti. Rezultat je še en udarec desnosredinski koaliciji po hudem porazu na regionalnih volitvah 3. in 4. aprila. Vladajoča koalicija je namreč zmagala samo v dveh od 13-ih dežel.
V deželi naši pa takole: vlada bo do konca tega tedna v parlamentarno obravnavo poslala predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. Letošnje proračunske prihodke namerava zvišati za 44 milijard, odhodke pa za slabih 25 milijard tolarjev. Primanjkljaj, ki je eden od ciljev rebalansa, se bo s tem zmanjšal za 19,4 milijarde, na 92,7 milijarde tolarjev, kar je dovolj dobro za bruseljsko pohvalo in prevzem evra leta 2007.
Zbor za republiko v Cankarjevem domu pripravlja javno tribuno o demokratizaciji in kakovosti delovanja slovenskih medijev. Po mnenju Petra Jambreka, ki zboru predseduje, je neuravnoteženost predstavljanja vseh glavnih miselnih tokov, načinov življenja in vrednostnih usmeritev v Sloveniji in po svetu velik problem slovenskega medijskega prostora.
Podobno bo v Kopru. Društvo Rotunda pripravlja omizje z naslovom Primorska - enoten medijski prostor? Gostje bodo glavni uredniki najvidnejših primorskih medijev, govorili pa bodo o povezovanju primorskih medijev, skupnih projektih, spremembah v medijih zaradi pristopa Slovenije k EU in izpostavili pluralnost primorskih medijev ter njihovo vlogo pri povezovanju regije.
Bolj Notranjska pa bo v teh dneh okupirana s strani treh vojska. Na Počku bo potekala vaja večnacionalnih sil kopenske vojske Italije, Madžarske in Slovenije Zvita podlasica 2005. Skupaj je na tem območju nameščenih 2000 vojakov, 350 vozil in 18 zračnih plovil. Sočasno z vajo Zvita podlasica poteka tudi vaja podpore države gostiteljice »Zvita podpora 2005« kot podpora taktični vaji, ki jo izvajajo enote in poveljstva Slovenske vojske.
Slovenska ljudska stranka nam za naših 36 let ni poslala čestitke, tako da ji za 17 let obstoja tudi mi ne želimo ničesar.
Komentarji
komentiraj >>