Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
»PREDPOLETNI MIR V ZAMERI« (3345 bralcev)
Sreda, 1. 6. 2005
Lan



Zdi se, da bo obča slovenska javnost še pred začetkom dejanskega meteorološkega poletja besno željna kislih političnih kumaric. Kar seveda vedno sede izpostavljeni oblastni kliki, nekoliko manj opoziciji. Slednji je medijska izpostavljenost, spričo glasovalne nemoči, praktično edini preostali vzvod za poskuse implementiranja njenih političnih agend. Pa tudi te so impotentne, saj za dosedanji vladni program velja, da ga tvorijo zgolj revizije dela prejšnje garniture.

Vlogi sta tako še vedno zamenjani. Opozicija je, navkljub mnogim kostem, v vladni maniri - neopazna. RTV zakon, Metelkova, predsedovanje evropski Organizaciji za varnost in sodelovanje, ideje Mrkaičevega strateškega sveta o izključno nomenološkem liberaliziranju in fleksibilizaciji socialno-zdravstveno-delovne sfere (dejanski efekti pa bi bičali vsevprek po najbolj ranljivih), poenotenje davčne stopnje, vojni zakoni, romska segregacija in tako naprej in še dlje. Ideološki prostor ne bi mogel biti bolj odprt in pripravljen na konfront. Državni svet skuša v strahu pred ukinitvijo dajati vtis aktivnega mediatorja. Civilna družba, kdorkoli že jo v svojem imenu pač zastopa, je animirana, a v mnogočem nemočna.

Narod Metelkove je v bitki za svoj prostor dosegel pomembno zmago. Gradbena inšpektorica brez kordona policije ne želi čez prag avtonomnega metelkovskega zidu. Policija se – kar je nadvse čudno – ne želi vmešavati?! Podobnikovo ministrstvo je rušilno izvršbo za nedoločen čas preložilo, obenem pa naj javnosti ne bi več obveščalo o terminskem planu, ki ga ima z ljubljanskim kulturno-umetniškim azilom. Zadrževanje tovrstnih javnih informacij je seveda vsaj pravno sporno. Do uporabnikov, do javnosti, do obstoječe metelkovske infrastrukture in, če hočete, tudi do tistih sosedov, ki imajo v telefonskem »speed-dialu« za vsak slučaj številko 113. In do izvajalca rušitve. Če se ne bodo štempljale nadure, rušenja vsaj med vikendi ne gre pričakovati. O etičnih normativih pa ne bi. Državno proti zasebnemu?? Zgodba s kolizejsko Jazzbino je hitro potihnila. Investitor oziroma lastnik je, za razliko od Metelkove, pač zasebno podjetje. Mestna občina je v obeh primerih zatajila. Deklarativno na strani uporabnikov, pred so-strukturami nemočno na kolenih.

Premier Janša se tako dobro ni počutil že 17 let, ko ga je pred roško kasarno vase vsrkala večtisočglava množica. Indeks popularnosti mu raste. Če že ni obletnica JBTZ-ja, se premier nahaja v bolnišnici. Ali na umetelni obeležitvi konca druge svetovne vojne. Ali pa v domačem logu gosti NATO parlament. Rizični predeli centra prestolnice so bili za javnost nedostopni. Beri - neposredna okolica hotela/kraja zasedanja je bila razumno prehodna. Ulica domovanja ameriškega veleposlaništva zaprta v celoti. Ob vsej fami o povišani stopnji pripravljenosti pristojnih represivnih sil je tako »dan odprtih vrat«, ki ga je organiziralo Ministrstvo za zunanje zadeve, izzvenel milo rečeno nebulozno. Zato tole: jebeš demokracijo, kjer je za demonstrativno izražanje mnenja potrebno dovoljenje pritičnih struktur, ki se jim oponira!!!

Burleskno situacijo je na svoje mesto postavil glavar najširše dobrodelne organizacije, njegova ekscelenca Jaap de Hoop Scheffer, ki je preko militantne okupacije na avtonomno članico ljubljanske univerze prišel predavat o miru. Opozicije nikjer, rektorja univerze in dekana FDV-ja prav tako. Neokusno bi bilo, če bi govorcu in organizaciji, ki jo predstavlja, med poslušalstvom priznavali nezasluženo legitimnost. Zganil se je študenteraj in postopke, akterje ter koncept predavalske okupacije artikulirano obsodil. Takšni nastopi namreč spodkopavajo avtonomijo družboslovja in možnosti
objektivacije družbenih praks. Ergo: naj se podobni maniri izpostavi tudi polovico vladne ekipe, poslance - vsaj tiste, ki niso inženirji ali tehniki - ter različne člane vladnih svetov, ki leto za letom pišejo prošnje, da poleg političnega udejstvovanja želijo biti tudi pedagogi. Militaristični, birokratski in uradno-politični diskurzi bi namreč morali
biti objekt in ne subjekt družboslovnega diskurza.














Komentarji
komentiraj >>