OFF NAPOVEDNIK
Pred natanko šestnajstimi leti, v času zatona komunistične ideje enakosti in enakopravnosti s simboličnim kasnejšim padcem berlinskega zidu, je v Iranu umrl ameriški sovražnik številka 1 ajatola Homeini. Rodil se je kot Ruhollah Mousay leta 1902 v mestecu Khomeyn, od koder tudi njegovo bolj znano ime. Zaradi svojih fundamentalističnih nazorov se je zoperstavil svobodnemu verskemu sistemu takratnega iranskega šaha, ki ga je zaprl in izgnal.
Mousay se je od leta 64 do 78 potikal po Turčiji, se kasneje preselil v Irak, kjer pa ni miroval. Javno je kritiziral pro-izraelsko in proameriško usmerjenost šahove politike ter med šiitskimi fundamentalisti iskal podporo za njegovo odstavitev. 11-ega februarja 1979, le enajst dni po tem, ko je šah zapustil Iran, je Homeini prevzel oblast in se oklical za vrhovnega voditelja.
Ustanovil je strog režim islamskega prava. Pod njegovo oblastjo so morale vse ženske nositi tančice, postavil je verska sodišča, pa tudi kamelam se ni dobro godilo. Vsaj tistim ne, ki so v svojem brezskrbnem življenju začutile veličino moškega uda. Te so bile takoj obsojene na smrt, uživanje njihovega mesa prepovedano.
Tudi do ZDA je bil neprizanesljiv, označil jih je za največjega satana, kar je samo še pospešilo jezo ameriške diplomacije. Eno leto je v zameno za poamerikaniziranega šaha zadrževal uslužbence ameriškega veleposlaništva v Teheranu. ZDA je v znak maščevanja nad vehementnostjo Homeinija nahujskala Husseinov Irak v osemletno vojno proti Iranu. Seveda ga je prej založila z normalnim, kemičnim kot tudi biološkim orožjem, ki je 15 let zatem izpuhtelo.
Po koncu neodločene iransko-iraške vojne je bilo ljudstvo skrajno brezvoljno. Da bi jim vrnil moralo, je sicer nehumorni Homeini izdal njemu nadvse zabaven »fatwa«. Ta je dovoljeval poboj vseh političnih nasprotnikov in pozival Irance k uboju pisatelja Salmana Rushdieja, in sicer zaradi antiislamske knjige Satanski verzi.
Poslušate fatve v obliki OFF programa Radia Študent.
OFF PROGRAM
Italijanski minister za delo in socialne zadeve Roberto Maroni se je zavzel za ponovno uvedbo lire. Maroni, član Severne lige, zagrizen evroskeptik, zahteva, naj se lire uporabljajo vzporedno z evrom, volivci pa naj o želeni valuti odločajo na referendumu.
Ostajamo v Italiji. V več regijah poteka akcija karabinjerjev in posebnih policijskih enot, med katero je bilo od 19. maja aretiranih že preko 50 italijanskih anarhoaktivistov. Obtoženi so še časov iz exjuge znanega nam subverzivnega delovanja. Pravna podlaga leži v 270-em členu italijanskega kazenskega zakonika, po katerem se lahko socialne aktive in delovanje zelo hitro prekrsti v subverzivna združenja, subverzivno propagando ali upor. Kot take pa se lahko njihove akterje za nedoločen čas, brez oprijemljivejših dokazov, pripre. Kot v ZDA počnejo s »Patriot actom«.
Svojo akcijo dvotedenskega čiščenja mestnih slamov končuje tudi klika zimbabvejskega samodržca Roberta Mugabeja. Policija trdi, da je akcija uperjena proti organiziranemu kriminalu in črnemu trgu. Tako so v Harareju padle zelenjavne tržnice in domovanja več deset tisočev ljudi, ki so sedaj na ulicah, 22 tisoč oseb pa je bilo aretiranih. Na stotine ljudi je bilo prisiljenih porušiti lastne domove, kar oblasti interpretirajo kot znak sodelovanja in podpore Mugabeju. Seveda pa je tudi popolno naključje, da so se čistke zgodile ravno v okrožjih, ki je bilo na zadnjih volitvah naklonjeno zimbabvejski opoziciji.
Na Slonokoščeni obali je v medetničnih spopadih umrlo 49 ljudi. Ne pomaga niti nekaj tisočglava ekipa francoskih modrih šlemov, ki v nemirni državi skrbi za mir.
Tisoče Uzbekov se je zbralo na ulicah mesta Jizzakh in izkazalo svojo podložnost predsedniku Islamu Karimovu ter ga skušalo oprati krivde za pokol v Andižanu. Oblasti zaenkrat priznavajo, da je bilo v nemirih ubitih približno 170 ljudi, opazovalci pa raje govorijo o številu 700. Podporniki Karimova so se z organiziranimi avtobusnimi prevozi vozili pa ulicah Jizzakha in pretepali izdajalske nasprotnike ljubega jim predsednika.
4. junija leta 1989 je med mirnimi študentskimi demonstracijami na Tiananmenu, Trgu nebeškega miru, pod streli kitajske vojske padlo po navedbah kitajskega Rdečega križa 2600 demonstrantov, kitajski študenteraj pa trdi, da je bilo žrtev okoli 7000.
Bolivijski predsednik Carlos Mesa je po več tednov trajajočih protestih izdal odlok, da mora kongres 16. oktobra izvoliti ustavodajno skupščino in da bo isti dan v državi potekal referendum o regionalni avtonomiji. Protestniki na ulicah zahtevajo sklic ustavodajne skupščine, ki bi spremenila ustavo tako, da bi v državi dobila večjo vlogo avtohtona ljudstva, ki sestavljajo skoraj polovico prebivalcev. V spremembah ustave naj bi opredelili tudi nacionalizacijo industrije nafte in zemeljskega plina. Z zemeljskim plinom dobro založene jugovzhodne pokrajine, med njimi prav najbogatejša Santa Cruz, pa zahtevajo večjo avtonomijo in razpis referenduma.
Paul Wolfowitz že tretji dan sedi v fotelju predsednika Svetovne banke in se zavzema za odpravo afriške revščine, kot je navedel v svojem prioritetnem akcijskem planu. In še, da na ostale zapostavljene predele našega planeta nikakor ne bo pozabil.
Prebivalci vasi Plachimada v indijski Kerali nadaljujejo s protesti, potem ko so na sodišču izgubili pravno bitko s Coca-Colo, ki za potrebe svoje polnilnice v neposredni bližini z vaščani souporablja vodo. Korporativni velikan zatrjuje, da je vode dovolj, okoliške poljščine naj ne bi bile ogrožene, izpusti toksinov pa da so v mejah dovoljenega. V sosednji vasi Podussery natanko enake probleme z lokalnim prebivalstvom doživlja tudi glavni Cocacolin rival Pepsi.
In še zadnja. »Internet Corporation for Assigned Names and Numbers«, ki odobrava ali odvzema spletne domene, je odločila, da bodo pornografske medmrežne strani poslej označene z domeno »pika xxx«, s čimer naj bi se zaščitilo ranljive skupine medmrežnega uporabništva.
OFF POROČILO
V Cankarjevem domu je danes potekala okrogla miza z naslovom »Enakopravno državljanstvo: hendikepirani med formalnimi pravicami in vsakdanjo diskriminacijo«, na kateri so sodelujoči skušali najti odgovor na vprašanje, kako zagotoviti, da bodo hendikepirani živeli enakopravno državljanstvo ne le na ravni formalnih pravic, ampak tudi v vsakdanjem življenju. Okroglo mizo v organizaciji Fakultete za socialno delo in YHD-ja – društva za teorijo in kulturo hendikepa - je vodila doktorica Darja Zaviršek.
/////////////////////////////////////////////////////
In kakšno je na tem področju stanje v Sloveniji?
/////////////////////////////////////////////////////////
Zavirškova sicer priznava, da vloga varuha človekovih pravic na področju uveljavljanja pravic hendikepiranih ni nepomembna, hkrati pa opozarja, da je področje kršitev pravic hendikepiranih veliko širše od tistega, s katerim ima varuh dejansko opravka. Posamezniki namreč prijavljajo zgolj kršitve intelektualnih pravic, še slabše pa naj bi bilo stanje na Uradu za enake možnosti.
///////////////////////////////////////////////////////////
Zdi se torej, da se bodo morali zagovorniki pravic hendikepiranih v Sloveniji spopasti predvsem s problemi napotitev hendikepiranih, katerih pravice so kršene, na ustrezne inštitucije in jih pripraviti do tega, da o kršitvah pravic tudi na glas spregovorijo.
OFF je sklanfal Lan, napovednik gušterica Anja Š., prilogo o enakopravnem državljanstvu pa Helen.
Komentarji
komentiraj >>