Četrtek, 9. 6. 2005
jizah
KRS-ONE
a.k.a. Lawrence Krishna Parker
20. avgusta leta 1965 je na svet privekal gospod Lawrence Parker, ki bo v kratkem tako dopolnil že 40 let. Njegov v Trinidadu rojen oče je kmalu po njegovem rojstvu odšel deportiran nazaj v Trinidad, Krs pa je dobil krušnega očeta, po katerem je prevzel tudi priimek Parker. Rojen je bil v Brooklynu, v predelu Park Slope. Že v mladih letih se je navduševal nad hiphop kulturo, spremljal dogajanja in dejanja takratnih carjev (od predraperskega obdobja pa vse do rapa začetka osemdesetih). V času pubertete (pri 14. letih) je odšel od doma, iz Brooklyna in se nastanil v Južnem Bronxu, kjer je rap iz dneva v dan pridobival na veljavi, kjer se je dogajalo veliko in kjer je mladina iskala svoj izhod v sili. Svoje šolanje je torej končal v začetku srednješolskega šolanja (high school) in je živel v domovih za brezdomce in na ulici. Svoje znanje je pridobival v javnih knjižnicah in na ulici, veliko pa se je ukvarjal tudi s fenomenom duhovnosti oz. poduhovljenosti. Knjige in literatura so ga poleg življenja na ulici potegnili k temu, da je začel sam pisati tekste in delati na raperskem flowu, zraven pa se je kar precej udejstvoval tudi v grafitarskih vodah. Prav od tam pa izvira tudi njegovo rapersko ime KRS-One. V grafitarskih časih je to pomenilo "Kris Number One", kasneje, ko se je resno pričel ukvarjati z rapanjem, pa je njegov akronim dobil novo ime, in sicer "Knowledge Reigns Supreme Over Nearly Everybody". Ime Kris pa je pridobil med pospešenim raziskovanjem verskih skupnosti, med katerimi je seveda izstopala skupnost, imenovana Hari Krishne. Od tod je tudi dobil svoje srednje ime (Krisna - kasneje mnogokrat okrajšano na Kris in ne Chris kot nekateri zmotno mislijo). Pri 19 letih so ga ujeli ob preprodaji marijuane in ga za nekaj časa vrgli v ječo. Prav to pa je bil eden največjih dobitkov v življenju in karieri Krs-a, saj je kmalu po izpustu v zavetišču znotraj Bronxa spoznal socialnega delavca Scotta Sterlinga. Še ne dvajsetletni Krs je kmalu izvedeli, da je Scott Sterling pravzaprav Dj Scott La Rock.
Prva zasedba
Medtem sta fanta postala velika prijatelja in Krs-One se je poleti 1984 pridružil skupini Scott La Rock and the Celebrity Three. Skupina, ki so jo sestavljali Dj Scott La Rock, Mc Quality, Levi167 in KRS-One, je svojo skupno pot končala v manj kot pol leta, saj so kmalu po izdaji komada "Advance" zaradi določenih problemov z založbo - razpadli. Tako sta Scott La Rock in KRS-One pozimi leta 1984 ustanovila legendarno skupino Boogie Down Productions (ali krajše BDP), ki je v raperskem svetu pustila veliko signifikantnih stvari. Od učenja Hare Krishne do raperske poti očitno pot ni tako dolga kot izgleda, vsaj pri Krs-Onu ne. Po začetnih poiskusih sta s Scottom leta 1986 udarila z neodvisnim singlom "Crack Attack". Leto kasneje pa sta pri založbi B-Boy Records izdala svojo legendarno prvo plato "Criminal Minded", s katere so se skoraj vsi komadi znašli na a in b straneh njihovih singlov. Criminal Minded je tematsko opredeljena med ulično realnostjo in celo paleto t. i. uličnih tematik. Življenje in preživetje na ulici, droge, nasilje, ki je bilo takrat največkrat opisano v raperskih tekstih novodobnih prišlekov na sceno, ki so za razliko od Fat Boysov, Whodinov, Beastie Boysov, RUN DMC-jev in mnogih ostalih raperjev tistega časa, zavzeli neko svojo držo, s svojo hrbtenico in svojo tematiko. Izvor ulice in težkega življenja je s pojavom Public Enemyjev ter Boogie Down Productions morda celo za vedno spremenil podobo rap glasbe. Zanimivo je, da so tako Public Enemy kot BDP svojo prvo plato izdali leta 1987 in da sta prav omenjeni zasedbi postavili temelje t. i. conscious (zavednega) oz. političnega rapa. Urbana realnost in svoj lastni obstoj je KRS-One dopolnjeval z odličnim flowom, Scott pa je s svojimi, lahko bi rekli kar minimalističnimi beati dodal piko na i plati "Criminal Minded". Scott je imel predvsem zanimiv spekter samplov, saj je v času, ko je večina samplov prihajala iz disca in funka, samplal tudi veliko rocka in popa, KRS pa je bil po starošolskih battlerjih, kot sta bila recimo Kool Moe Dee in Busy Bee, tudi novi up newyorškega prostega stila in battlerskega rapa. Še več, bil je eden prvih, ki je svoje sporočilo zapakiral tako, da je bilo vse skupaj slišati kot nekakšna inteligentna mladostniška mešanica sporočila, tekstov in flowa. Poleg vsega tega je bil KRS eden prvih, ki je med svoje rapanje umestil tudi kanček jamajških vplivov ragge in dancehalla. Velik potencial v KRSu in Scottu je videla tudi založba Jive, ki je takrat spadala pod okrilje RCA, ki je z Boogie Down Prodcutions tudi podpisala dolgoročno pogodbo, saj velikosti skupine mali B Boy Records ni mogel slediti. Tako sta se po velikem uspehu "Criminal Minded" fanta začela pripravljati na snemanje svoje nove plošče. Žal pa je njuno delo za večno prekinil zvok orožja, ki je v Scotta ustrelilo, ko je Scott kot socialni delavec miril dva mlada razgreteža. Zabava v Bronxu se je tako končala tragično, KRS nekaj časa ni vedel kako naprej, nato pa se je zbral in v čast Scotta pod imenom BDP še naprej izdajal plate.
Kariera po tragični smrti Scott La Rocka
Odločitev, da bo Krs še naprej izdajal pod imenom BDP, kljub temu, da je v skupini ostal sam, je bila za nadaljno pot KRS očitno pravilna. Največji glasbeni mediji so prav s tragedijo Scotta vse bolj spoznavali tudi karizmatičnega misleca KRS-Ona, ki je vse bolj in bolj padal v sfero pozitivnega, "preacherskega" in vse bolj opozorilnega hiphopa, v katerem se je loteval tematik, kot so izobrazba črnske mladine, nasilje črncev nad črnci itd. V skupino je po smrti Scotta pripeljal svojega mlajšega brata Kennyja Parkerja, ki ga na gramofonih spremlja še danes, raperja in producenta D-Nicea ter gospodično Ms. Melodie. Ms. Melodie, s pravim imenom Ramona Scotta, je kasneje postala tudi njegova prva žena. Zaradi delno spremenjene taktike in besedil je Krs skupaj z založbo Jive sklenil, da bo Jive (p)ostal matična založba BDP, kljub radikalnim spremembam v zasedbi in drugačni tekstualni zasnovi. Obdan z novo ekipo ljudi ter še vedno rahlo šokiran nad smrtjo Scotta je leta 1988 izšla plata "By All Means Necessary", kjer se ga je prvič prijelo tudi ime "The teacher". Album je bil eden prvih rap albumov, ki je besedilsko skoraj izključno zavzemal socialne komentarje, hkrati pa je vseboval tudi delček militantnosti s prvega albuma ter zelo osebno, da ne rečemo kar filozofsko gledanje okolice s strani avtorja samega. Filozofije je bilo do takrat v rapu zelo malo, Krishna pa se je je loteval na najbolj brezkompromisen in direkten način. Na eni strani smo dobili komad "My Philosophy", na drugi pa "Stop The Violence". Kljub ozaveščanju in opozarjanju KRS-a ga je kmalu še enkrat stisnilo pri srcu, saj je bil istega leta med skupnim koncertom Public Enemyjev ter Boogie Downov v prepiru ubit obiskovalec koncerta. Komad "Stop The Violence" je dal KRS-u inspiracijo za ustanovitev organizacije "Stop The Violence Movement", kjer so se v nekakšni all-star zasedbi znašli še Mc Lyte, Big Daddy Kane ter Doug. E Fresh, ki je s komadom "Self Destruction", prvim, ki ga je sproduciral D-Nice, zbral kar pol milijona dolarjev za t. i. National Urban League fundacijo. Leta 1989 se je nato zasedba vrnila z nekaj novimi člani, kateri pa na plošči niso puščali ne vem kakšnega pečata, temveč so bili bolj del crewja, ki ga je okoli sebe zbiral Krs-One. Tako sta se zasedbi pridružila Scottie Harris ter sestra Ms. Melodie, ki za razliko od nje ni bila melodična, temveč harmonična, saj si je nadela imena Harmony. Plošča Ghetto Music: The Blueprint of Hip Hop je prinesla še bolj intelektualno držo, predvsem pa se je čutila povsem nova zvočna posodba, ki produkcijsko ni več nadaljevala poti Scott La Rocka in se poigravala s sampli popa, rocka in ragge ter minimalizmom, marveč je postala nekako še bolj odtrgana, a hkrati bolj tipična, saj je z izbrisom pop in r & b dostopnosti ni pomenila spoliranosti, kar jim je dodalo nekaj dodatne ulične kredibilnosti. Za razliko od prejšnjih albumov je to pomenilo pomik v bolj tipično rapersko pot, kljub temu, da je produkcijski minimalizem še ostajal. Seveda pa je pred tem zasedba postavila kar nekaj novih smernic pri razvoju hiphopa, na Ghetto Music pa nekako ni bilo več čutiti brskanja po novem in idejnosti kot poprej. S tematikami o policijskem nasilju, nujnosti izobrazbe črnske mladine, spiritualnosti ter terorjem temnopoltežev nad temnopolteži. S vse manjšim pridihom popa in zavednostjo tekstov se je BDP kljub odlični plošči začel utapljati predvsem v sporočilu, saj je na sceni zavladal nov trend, imenovan gangsta rap. KRS-ovo prepričanje, da je hip-hop zgrajen na borbi, uporništvu ter vitalnosti, pa je ostalo v ozadju predvsem zaradi tega, ker smo na plošči našli več battle rim ter menjavanj flowovom. Vsekakor pa je s to ploščo pridobil na statusu kulta, saj je v času gangsterskih izpadov nekako miril vse skupaj in mediji so to seveda več kot potrebovali proti gonji gangsta rapu, saj so potrebovali idoli mladih črncev, vpetih v življenje v getu. In KRS je bil pravi. Pričel je pisati kolumne za New York Times, v vse večji splošni prepoznavnosti pa se je znašel pod rahlim pritiskom, predvsem puristov, ki se jim je zdelo pisanje kolumn nekega raperja skoraj absurdno. KRS jih je utišal s svojo polfilozofsko in poledukativno ploščo "Edutainment" iz leta 1990. Naslov je dobil od združenju besed Education in Entertainment. Plošča je utišala puriste, saj si je med njimi KRS, kljub njegovi navidezni večni kotradiktornosti, pridobil veliko intelektualne kredibilnosti. Raperji so na ploščo gledali povsem drugače, kot neraperska javnost, saj jim njegovo pridiganje ni bilo tako všeč kot njegova pot do takrat. Na četrtem izdelku BDP-jev sicer najdemo manjši hit "Love's Gonna Get'Cha", a plošča kvalitetno precej zaostaja za obema prvima. Tematsko se naslanja predvsem na črnsko zgodovino, od suženjstva pa do osemdesetih let, veliko govori o brezdomcih, rasizmu, znova napada policijsko represijo, fokusirano pa spregovori tudi o razliki med materializmom in duševnim razvojem. V mainstream medijih je KRS še vedno veljal za senco Chuck D-ja in njegovih Public Enemy, saj se od socialne politike ni umikal predaleč. Leta 1990 je po plošči skupino zapustil D-Nice, ki je nato ustvaril dva svoja solo albuma, relativno dobro sprejetega "Call Me D-Nice" in veliko slabše sprejetega "To Da Rescue". Za razliko od KRS-a je bil D-Nice tematsko precej odmaknjen od socialno-političnih tem. Brez njega pa je skupini uspelo posneti tudi enega prvih, če ne celo prvega, živih albumov v rap glasbi - Live Hardcore Worldwide. V prvi vrsti je šlo za to, da so nekateri hiti s prve plošče, ki je imela slabo distribucijo in s katero KRS ni bil zadovoljen, lahko postali slišani, ne da bi se za njih bila pravdarska vojna o založniških pravicah, ki jih je imel v rokah B Boy Records. Seveda z živo ploščo teh pravic ni bilo in KRS je združil prijetno s koristnim. Naredil je enega prvih rap koncertnih albumov, na katerem najdemo vplive reggea, ragge, odličen flow in skoraj vse njihove hite do takrat, v novi preobleki, hkrati pa so jih lahko slišali tudi novi poslušalci, saj se Criminal Minded po newyorških in drugih trgovinah ni več našla. BDP so torej še enkrat postavili novo smernico v sodobnem hiphop. Istega leta, torej 91, je KRS presenetljivo gostoval tudi na plošči skupine svojega kolega Michaela Stipa, sicer pevca skupine R. E. M. Z R. E. M. je za njihovo najuspešnejšo ploščo "Out Of Time" prispeval naslovno kompozicijio "Radio Song". Vzporedno pa je deloval še na nekaj področjih, saj je posnel album "Cilization vs Technology", z izobraževalnim stranskim projektom H.E.A.L. Želje fenov so za zadnjo ploščo KRS-a pod imenom Boogie Down Productions naletele na plodna tla, saj se je na plati "Sex And Violence" znašlo kar nekaj bolj trdih, močnih beatov. Mnenja o Sex And Violence so deljena, mnogo fanov se je z vrnitvijo v formo, s katero je svojo karizmatično kariero KRS ovekovečil, strinjalo, druga polovica pa je bila razočarana, saj so vse bolj padali pod vplive razsvetljenskih metod in filozofije KRS-a. Novost je bila predvsem ta, da je KRS prvič na ploščo povabil tudi producente, ki niso izhajali iz BDP kampa. Sprememba se je morda zgodila tudi zaradi ločitve od Ms. Melodie in menjave ekipe, saj se ji je presentljivo pridužil Willie D, ki je skupaj z DJ Kenny Parkerjem pomenil celoten kolektiv. S ploščo Sex And Violence se konča obdobje BDP, KRS pa začne delovati samostojno pod svojim imenom, ekipo BDP pa pusti na strani.
KRS-ONE po Boogie Down Productions in njegovi battli
sledi...
Diskografija:
BOOGIE DOWN PRODUCTIONS:
1987 - Criminal Minded (B-Boy Records)
1988 - By All Means Necessary (Jive)
1989 - Ghetto Music: The Blue Print Of Hip Hop (Jive)
1990 - Edutainment (Jive)
1991 - Live Hardcore Worldwide (Jive)
1992 - Sex And Violence (Jive)
KRS-ONE
1993 - Return Of The Boom Bap (Jive)
1995 - KRS-One (Jive)
1997 - I Got Next (Jive)
2001 - Sneak Attack (Koch)
2002 - Spiritual Minded (Koch)
*2002 - Mix Tape (Koch)
2003 - KRIStyles (Koch)
2004 - Keep Right (Grit)
Komentarji
komentiraj >>