Po prejšnjih dveh prenovljenih bienalih, tokratna razstava odmeva nekoliko manj provokativno. Koncept bienala je izdelal dr. Jure Mikuž, eden vodilnih teoretikov in umetnostnih zgodovinarjev likovne umetnosti zadnjih tridesetih let. Od leta 1972 je bil Mikuž kustos in od leta 1986 tudi šef Moderne galerije. Zatem se je umaknil v študijske vode in postal profesor na ljubljanski ISH in directeur des études na Ecole des hautes études in Maison des sciences de l'homme. Slednji inštituciji se, kakor ste verjetno uganili po zvenu imena, nahajata v Parizu. Koncept razstave dr. Mikuža so v MGLC-ju izbrali izmed predlogov, prispelih na javni natečaj decembra 2003. Trdijo, da so ga izbrali zato, ker poudarja jubilej prireditve, raznolikost pogledov na sodobno grafiko in proces kot način priprave razstave.
Na tiskovni konferenci so se pri MGLC pohvalili, da so letos celo bolj pluralni in politično korektni kot na pred kratkim odprtem Beneškem bienalu. Glavni kustos je izbiro prepustil kustosom osemnajstih ustanov z vseh koncev sveta, od Evrope in Azije, Amerik, pa vse do Afrike. Na razstavi so torej predstavljene grafike z vseh poseljenih kontinentov. Dejanje izbire ni prepuščeno zgolj enemu človeku, ampak je moč razpršena. Poleg tega je predstavljenih presunljivo veliko število umetnikov ženskega spola. In vsebinski del koncepta? Sunek, ime, ki si ga je nadel tokratni bienale, združuje zgodovino prireditve in izhodišča za naprej.
Na prvi pogled centralna bienalna razstava v Tobačni tovarni ponuja raznoliko mešanico grafik. Vzpostavlja se nasprotje med tradicionalnimi in novo razumljenimi grafičnimi tehnikami. To pomeni, da eni nasproti drugih stojijo ročno izdelani bakrorezi in sofisticirane naprave z mnogimi senzorji, ki odtis na platnu zapuščajo šele ob intervenciji gledalca. Zdi se, kakor da bi tokratni bienale hotel združiti dva nasprotna tabora. Veljavo je dodelil tako tistim, ki še verjamejo, da je prava grafika edino odtis na papirju in tudi tistim, ki prisegajo na to, da grafika danes predstavlja vsako delo, ki obstaja kot pozitiv in negativ.
Grafični bienale, je kot vsako leto, tudi tokrat že izdal ime nagrajenca. Žirija v sestavi direktorice Amsterdamske Manifeste, direktorja letošnjega Istanbulskega bienala, direktorja lanskega Quangujskega bienala v Južni Koreji, direktorice Ludwig muzeja iz Budimpešte in kustosa Muzeja sodobne umetnosti iz Beograda je izbrala zmagovalca. To je Trienale poli/grafike Latinske Amerike in Karibov San Juan, ki na letošnjem bienalu zastopa Portoriko. Žirijo je navdušilo, da je projekt enoten in inovativno uporablja koncept tiska v sferi javnosti ter uporablja razne dialoge in pripovedi. Tudi pri nagradi je torej prevladala težnja po priznavanju tako ene kot druge strani možnosti grafike danes.
Glavni bienalni razstavi ob strani potekajo še tri dodatne razstave. Predlanski zmagovalec bienala Raymond Pettibon v MGLC razstavlja svoje značilne risbe. Te povezujejo tekst in podobo in z distance oživljajo posamezne ključne figure, predvsem ameriške kulturne in politične scene petdesetih in šestdesetih let. Glede na to, da gre za ustvarjalca, ki je oblikoval mnoge naslovnice ključnih punk-rock bendov losangeleške scene osemdesetih let, bodo na tej razstavi gotovo uživali tudi tisti, ki jih sodobna grafika drugače ne pritegne. Razstava bo prek poletja gotovo navduševala tiste navdušene za stripe. Bolj klasično razpoložene bienale vabi naj si ogledajo najlepše grafike, ki smo jih v zadnjih petdesetih letih sproducirali na slovenskem. Tretja razstava ponuja pogled na avantgardne in alternativne tiske v Sloveniji od konceptualizma pa vse do danes. Izbor tiskanih del zajema avtorske knjige, plakate, letake, vabila in druga razmnožena avtorska dela.
Vrata Grafičnega bienala so se torej spet na široko odprla. Ko se bo na hodnikih nabralo že nekaj patine, ko bomo nekajkrat prehodili tistih nekaj sto metrov, kolikor jih ponuja hala Tobačne tovarne, bo Radio Študent podrobno poročal tudi o umetniških delih, ki se ponujajo na letošnjem bienalu. Do tedaj pa o tem, ali se je Sunek v svetu grafike res zgodil ali pa je ime nekoliko pretenciozno razmišljajte sami.
Prve dneve Sunka sem spremljala Petja.
Komentarji
komentiraj >>