Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
11.09. 2002 (3964 bralcev)
Sreda, 11. 9. 2002
tomazza



Danes je 11. september in prav ves svet se danes ukvarja predvsem s prvo obletnico novega štetja zgodovine. Prvo obletnico nove dobe tako predvsem zaznamujejo slovesnosti v spomin na 2829 žrtev največjega terorističnega napada v sodobni zgodovini Združenih držav Amerike. Žrtve so bile iz več kot 90 držav sveta.

Uradno stališče domala vseh svetovnih medijev večinskega diskurza je skoraj soglasno in enoumno. Napadi na stolpa Svetovnega trgovinskega centra in Pentagon naj bi v trenutku spremenili mednarodno varnostno okolje in narekovali oblikovanje nove varnostne strategije. Naj bi. Dokaze, da enoumno resnico večinskega globalnega medijskega diskurza korporativističnih interesov vseeno ni za jemati tako dobesedno, pa lahko najdemo tudi v RŠ komentarju, ki smo ga v etru Radia Študent objavili, drugi dan novega štetja zgodovine 12. septembra 2001.

RŠ KOMENTAR 12-09-2002:
»Za Združene - v svoj demokratični prav prepričane države Amerike - je bil včeraj črn dan. V dobrih 60 minutah je novodobna kuga 21. stoletja – terorizem - poskrbela, da se je razgalila vsa varnostna šibkost zadnje svetovne supersile. Od včeraj smo tako bogatejši za spoznanje, da absolutne varnosti v globaliziranem svetu, v katerem živimo, ni. Žal so v dokaz temu spoznanju, tokrat prvič nastradali nič krivi in v prvi vrsti le za svoj vsakdanji kruh skrbeči ameriški državljani.

Na ameriških tleh so bili s tako silovitem napadu ali kar vojno napovedjo ameriškega načina dojemanja globalnega sveta zadnjič soočeni z japonskim napadom na ameriško vojaško oporišče Pearl Harbour na Havajih. Dogodek izpred petdesetih let današnje zgodovinske knjige štejejo za neposreden razlog, da so se ZDA odpovedale svojemu do takrat veljavnemu izolacionizmu in se tudi vojaško vključile v drugo svetovno vojno.«

Natančno leto dni kasneje po začetku novega štetja zgodovine je dokončno očitno, da so največje žrtve terorističnega napada na Washington in New York, ameriški državljani in njihove demokratične pravice in svoboščine. Amerika pa se tako kot ob napadu na Pearl Harbour pripravlja na novo svetovno vojno. Po osvojitvi doslej neosvojljivega Afganistana, je na vrsti še Irak. Po vsem svetu pa je vse več nasprotovanja ameriškemu vojaškemu doumevanju svobode in varnosti drugih delov le še formalno suverenih držav sveta. In pred letom dni?

RŠ KOMENTAR 12-09-2002:
»Vstopili smo torej v novo obdobje sodobne zgodovine. Po koncu hladne vojne in blokovske delitve sveta – generatorja razvoja takrat dveh največjih svetovnih supersil ZDA in Sovjetske zveze – smo bili zadnjih 20 let priča svojevrstnemu vakumu v doslej obče veljavni multipolarni ureditvi sveta. Resnici na ljubo so iz nedorečene skrbi za skupno dobro planeta, največ potegnile ravno na svojem velesilskemu prestolu vse bolj osamljene ZDA. Medtem ko je v ta namen - torej skupno odločanje o splošno planetarnih zadevah – ustanovljena Organizacija združenih narodov, vse bolj izgubljala na svoji prvotno zamišljeni vlogi.«

Tudi leto dni kasneje ameriška administracija še bolj čvrsto vztraja na svojih osamljenih pozicijah svetovnega hegemona, Združeni narodi pa so še za korak ali dva dlje od svoje prvotno zamišljene vloge. Še več Združene države celo povsem odkrito spodkopavajo s podporo Združenih narodov ustanovljenega Mednarodnega sodišča za vojne zločine. Ameriški vojaki oziroma kar vsi ameriški državljani naj bi bili po njihovem upravičeni do imunitete pred vojnimi zločini. Je bilo pred letom dni res kaj drugače?

RŠ KOMENTAR 12-09-2002:
»Ameriška trda roka, ki so jo v zadnjih desetletjih razkazovali na kriznih žariščih po za američane nedemokratičnih delih sveta, je z direktnim terorističnim napadom na institucionalno središče ameriškega doumevanja varnosti tako na domačih kot na neameriških tleh, ki jih zasedajo ameriški vojaki, v prvi vrsti dobila po prstih. Takoj nato pa še potrditev svoje domnevno le protiteroristične politike. Toda cilj terorističnega napada je bil tudi največji World Trade center na svetu.

Napad na dejansko kapitalistično simbolno središče sveta pa kaže še na nekaj stvari. Očitno je, da za enkrat še skriti agresorji stvari doumevajo širše od militaristično-vojaške percepcije, po kateri se skuša včerajšnji napad zbanalizirati na samo teroristični akt. Zdužene države Amerike so namreč poleg tega, da so vse bolj osamljena vojaška velesila, hkrati tudi glavni izvoznik lastnega življenskega stila in s tem povezanih materialnih in duhovnih dobrin in vrednot. Samomorilski teroristični napad pa je dokaz več, da človeških vrednot, kot jih razumejo v le enem delu – po lastnem prepričanju najpomebnejšem delu sveta – ostalim s trdo roko ne gre za vsiljevati.«

Tudi leto kasneje, še vedno ni niti najmanjšega znamenja, da bi politična kasta Združenih držav Amerike kakorkoli spremenila svojo politiko sovražnega doumevanja ameriškemu načinu življenja drugačnega sveta. Trda roka je še naprej edino vodilo ameriške zunanje politike zadovoljevanja lastnih interesov in vzpostavljanja globalnega kapitalističnega reda po svoji meri.

RŠ KOMENTAR 12-09-2002:
»Tragedija World trade centra je v tem, da v solidarnosti do Združenih držav enotno mednarodno skupnost opozarja, da kapitalizem kot družbena ureditev, ki jo narekujejo vsem nemara tudi drugače prepričanim delom sveta, še vedno ni postal univerzalno globalno sprejeta in priznana ideologija.

Tragedija vsega ostalega sveta pa je v tem, da ima trda republikanska roka, ki jo personificira sedanji predsednik George Bush mlajši, sedaj prosto pot. Ameriško nadaljnje umevanje mednarodnih odnosov pa se bo zbanaliziralo na logiko ali ste z nami ali pa ste proti nam. In tistim, ki se bodo drznili zavzeti drugačno stališče se ne obeta prav nič dobrega. Prva bojevita reakcija ameriškega predsednika je bila: »America will hunt down and punish, those who have commited those terrible crimes«.

Tudi leto dni kasneje, ko je že jasno, da je bil ameriški lov na Al Kaido predvsem pesek v oči zagotavljanju lastnih interesov in da glavni krivci ostajajo nekaznovani, ni tragičnost zgodovinskega trenutka nič manjša, celo večja je. Če si je Združenim državam sicer uspelo izsiliti širšo mednarodno podporo za napad na Afganistan, je leto dni kasneje povsem jasno, da jim ob danes ali jutri objavljenem uradnim začetkom vojaškega posredovanja na Irak, to ne bo uspelo. Toda scenosled dogodkov se je dovolj jasno ponujal že pred letom dni.

RŠ KOMENTAR 12-09-2002:
»Dikcija Bushevih besed pa je pomembna – »hunt down and punish«. Kaže namreč na dejstvo, da kapitalistični družbeni red sporočila, ki mu je bilo namenjeno, ni razumel. Namesto, da bi razumel civilizacijski duh časa in odprl nujno potreben prostor za javno razpravo o sedanji in bodoči ureditvi sveta, bo – kot že mnogokrat odgovoril le s silo in prepričanostjo v svoj lastni prav. Kako pa bo to vplivalo na fanatične psihe, ki so z zanje uspešno akcijo, doživele lastno katarzo in samopotrditev, pa bo pokazal čas. Dejstvo je, da so se včeraj za vse nas – prebivalce planeta Zemlja - začeli prav nič dobrega prinašajoči časi.«

Že pred letom dni je bilo torej dokončno jasno, da se je za prav ves svet začela nova doba, v kateri pa nas ne čaka prav nič dobrega. 21. stoletje je pač obsojeno na to, da temeljito pohodi in po interesih najmočnejših prikroji nekatere temeljne civilizacijske in državljanske pridobitve ter svoboščine prejšnjega stoletja. Če že nič drugega pa vsaj to, da se je prihajajoča nova doba dovolj jasno dala opredeliti že lanskega 12. septembra, zgovorno kaže, da sta sprememba mednarodnega varnostnega okolja in oblikovanje nove varnostne strategije, vseeno starejši od za 2892 žrtve usodnega 11. septembra 2001.

ODPOVED: Tudi današnji N-euro moment z arhivskimi posnetki izpred enega leta in globalno stvarnostjo v zobeh sem prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>