Tokrat so evropski denarci poskrbeli, da se je med seboj povezalo osem evropskih institucij. Dirigiral jim je kulturni center Kulturzentrum bei den Minoriten iz bližnjega Gradca. V projekt so se povezali še dunajčani, pražani, linčani, inštitut iz Münstra, budimpeštanci in berlinčani. Vsebinsko projekt poskuša na različne načine obelodaniti sodobno temo vdora znanosti v tradicionalni odnos med religijo in umetnostjo. Vse skupaj pa ilustrira s temo težnosti. Kakor takšnim in drugačnim projektom pritiče, je poleg opisane vsebine, njihov cilj zbliževanje vzhoda in zahoda Evrope.
Kljub vprašljivosti političnih idej združevanja Evrope s pomočjo kulture, pa je z evropskimi sredstvi Moderni galeriji uspelo ustvariti zanimiv in pogleda vreden projekt. V Gravity – Art, Religion, Science so se vključili z virtualno predstavitvijo del slovenske moderne in sodobne likovne umetnosti na spletu. Izdali so tudi katalog v knjižni obliki s priloženim CD romom in naslovom Towards Zero Gravity. Težnost v slovenski likovni umetnosti 20. in 21. stoletja.
Katalog odlikuje odlično sodobno oblikovanje Saše Vrabiča, ki je odgovoren tudi za oblikovanje spletne strani. Najdete jo na http://zerogravity.mg-lj.si. Umetniki, ki so se v slovenskem prostoru spopadali z vprašanji težnosti so na spletu razdeljeni v štiri razdelke: Svetloba in dematerializacija, Nadrealno, Kozmični svetovi in Teža telesa. Brezplačno na spletu ali pa v katalogu za 2.500 sit, si lahko ogledujete dela tako različnih umetnikov kot so Ivan Grohar in Uršula Berlot ali France Kralj in Darij Kreuh.
Katalog je majhen in prav takšen je tudi Cd-rom. Sašo Vrabič se je tako odločil, ker je tudi Slovenija majhna. To pa še ne pomeni, da knjižica ni oblikovalski zeleno-oranžni draguljček z naluknjanimi in podloženimi stranmi ter krožnimi obrisi, ki jo naseljujejo.
Posebej je v oči v trojezičnem katalogu Towards Zero Gravity padel tekst Jane Intihar Ferjan. Ta opisuje lebdenje slovenske likovne umetnosti v 20. stoletju. Uvodna teza Intihar Ferjanove se pojavi že v prvem stavku. V pregledno spisanem tekstu vztraja in se tudi potrdi. Slovenska moderna in sodobna umetnost, ki se lahko pohvali s široko produkcijo, namreč še vedno nima ustrezne teoretične podlage. Teksti, ki bi jo umeščali, opisovali in razlagali ter primerjali s splošnimi tokovi likovne umetnosti ne obstajajo!
Na kratko se Ferjanova obregne tudi ob dejstvo, da spletne strani slovenske umetnosti, ki je na spletu dostopna že eno leto, še nihče ni komentiral. Slovensko časopisje je menda celo trdilo, da slovenske umetnosti na spletu sploh ni. Prav tako v prazno je izzvenela prošnja študentom umetnostne zgodovine v Ljubljani, naj zapišejo interpretacijo ali opišejo pojav iz sveta umetnosti.
Katedra za umetnostno zgodovino očitno ne zadovoljuje potreb slovenskega sveta umetnosti 20. in 21. stoletja in se raje ukvarja s časovno bolj oddaljenimi temami. Oddelka za umetnostno zgodovino sodobna umetnostna produkcija ne zanima. V okviru institucionalnega šolanja zato ne obstaja prostor, kjer bi se lahko posla učili likovni teoretiki, kritiki pa tudi zgodovinarji sodobnejše umetnosti.

Ferjanova v članku pregledno predstavi razvoj slovenskega pisanja o umetnosti od konca 19. stoletja pa do danes. Zapiše tudi splošno znano, a redko v javnost poslano dejstvo, da oba teoretika modernizma: Tomaž Brejc in Jure Mikuž, nista dobila mesta predavatelja na ljubljanski Filozofski fakulteti. Ferjanova članek zaključi z upanjem, da bodo tečaji centra SCCA in humanistični študij na ISH zapolnili vrzel v pisanju. Tako naj bi, vzporedno z umetniškimi praksami, zaživeli tudi likovna kritka in teorija.
Kritično naravnanemu članku Intihar Ferjanove sledi vsebinsko dopolnilo k umetniškim podobam, ki sestavljajo projekt Towards Zero Gravity. Igor Zabel se je lotil zanimive tematološke obdelave problema težnosti v slovenski umetnosti. Njegovo besedilo lahkotno in poučno preskakuje med tako raličnimi umetniki kot so Dragan Živadinov in France Kralj. Ustvarjajo se zanimive povezave med umetniki različnih obdobij in usmeritev, ki verjetno brez tega projekta ne bi mogle priti na dan.
Projekt Towards zero gravity zapolnjuje več manjkov v slovenskem umetnostnem prostoru. Ponuja redke tematološke primerjave umetnosti različnih vsebin, kontekstov, časov in namenov. Določen izbor slovenske umetnosti prvič ponuja tudi na spletu. Kritično vrednoti pisanje o slovenski umetnosti 20. in 21. stoletja. Kljub temu, da bo potrebno še veliko dela, preden bo mozaik pisanja o sodobnejši umetnosti na slovenskem zgrajen, mu katalog in spletna predstavitev Towards Zero Gravity dodajata nov kamenček.

Med tlemi in zrakom se je gibala Petja G.K.