Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
»Normalizacija terorizma« (3950 bralcev)
Torek, 26. 7. 2005
Erik



Nedolgo po prvih bombnih napadih v Londonu, ki so terjali preko 50 življenj, je ameriški predsednik George Bush za teroriste dejal: »Dokler so na begu, ne morejo organizirati napadov. Zato bomo ostali v napadu.« Kot smo že vajeni, pridemo do resnice, če njegove besede obrnemo za 180 stopinj. Namreč: medtem ko so ameriške ter koalicijske sile obtičale v Afganistanu ter Iraku v vojni, ki je ne morejo dobiti niti zapustiti, se zdi, da je na drugi strani globalne fronte terorizem v čedalje večji ofenzivi. V zadnjih dveh tednih je odjeknilo v turških letoviščih, ponovno je streslo London, sledil je pokol v egiptovskem 'Sharm el Sheiku', da o standardnih kriznih žariščih niti ne govorimo. Nič torej ne kaže, da bi bili Bushevi 'zli možje' na begu.

Še vedno ni povsem znano, zakaj je prišlo do tako velikega napada na egiptovsko letovišče 'Sharm el Sheik' in kdo pravzaprav stoji za njim, pa vendarle so svetovni voditelji in njihovi lakaji že odigrali svojo tragikomedijo v svetovnem teatru. Bush je ponovno izustil obrabljen kliše, da je tu šlo za barbarski napad na civilizirani svet, Blair se je obregnil ob 'zlobno ideologijo', Condoleezaa Rice je iz sosednjega Izraela zatrjevala, da bo zahod zmagal proti terorizmu, proti kateremu se je treba po besedah egipčanskega predsednika Hosnija Mubaraka boriti z vsemi sredstvi.

Voditelji samookronanega civiliziranega sveta, ki ga ta teden v prvi vrsti zastopajo naftokracije in vojaške diktature, po sedaj že uveljavljeni formuli izkoriščajo tovrstne bombne napade za prikrivanje lastne impotence pri reševanju problemov terorizma v svetu. Danes je lahko vsak še tako skorumpiran in ničvreden politik nasprotnik terorizma, saj se je veliko veliko lažje izjasniti proti bolezni kot pa zanjo iznajti zdravilo. Bush je v tem zagotovo največji strokovnjak, saj že leta izkorišča Al Kaido, ko se pred javnostjo razglaša za njenega največjega sovražnika, medtem ko je v resnici med njenimi glavnimi navdihi za vedno nove napade.

Pozornost je treba usmeriti še na eno stvar. Voditelji samooklicanega svobodnega sveta po eni strani zatrjujejo, da je zmaga proti terorizmu nesporno v njihovih rokah, medtem ko nam, navadnim smrtnikom, sporočajo, da naj v prihodnosti pričakujemo še več terorističnih dejanj. Po ocenah obveščevalnih služb naj bi novi napadi na stari celini doleteli predvsem dve ameriški zaveznici - Italijo ter Dansko, kar postavlja na laž Blairove trditve, da tovrstni pokoli z vojno v Iraku nimajo nič opraviti. Kakor verjetno napad na 'Sharm el Sheik' nima opravka z egiptovsko uradno podporo Izraelu in zatiranjem domačih islamistov.

Najbolj smešno vsekakor je, da nam z novimi napadi ne grozi več al Kaida, temveč da nas nanje zvesto opozarjajo zahodni voditelji, pri čemer je treba vzeti v ozir dejstvo, da je strah vedno najboljše sredstvo nadzora. Primer za širšo konzumacijo je že bil podan, ko je pred par dnevi britanska policija ubila nedolžnega brazilskega fanta Jeana Charlesa de Menezesa in sicer s sedmimi streli v glavo. Šef metropolitanske policije Ian Blair se je za incident – tako se namreč imenujejo umori, ko jih zagrešijo civilizirani ljudje – globoko opravičil, v isti sapi pa dodal, da bo do tovrstnih primerov v prihodnje še prihajalo. Z vso resnostjo se lahko vprašamo, če jim bomo priče tudi na protikapitalističnih in drugih protestih, kjer je policija že do sedaj rada prekoračila skoraj vsa svoja pooblastila in protestnike primerjala s teroristi.

Države ter njihovi represivni organi se, ko govorijo o novih zakonih na področju varnosti, zanašajo na paniko državljanov. Pri tem varnost ne pomeni prav nič drugega kot nadzor. Nadzor nad nami samimi. Da bi slednje lažje požrli, nas politiki in mediji obmetavajo z nepreverjenimi zgodbami o Al Kaidi, ki se čez kakšno leto izkažejo za popolnoma neresnične. Al Kaida ni tolpa demonov kot nam nenehno dopovedujejo, kakor je tudi nemogoče, da bi bila odgovorna za sleherni teroristični napad v svetu. Napadi v Londonu in 'Sharm el Sheiku' so replika iraške gverilske vojne, ki v zahvalo informacijski dobi preko TV-ekranov vsak dan ponuja nove načine za izvajanje bombnih napadov. Tako daleč smo že, da teroriste lahko vzgaja že televizija.

Blair, Bush in drugi zavestno lažejo že, ko poskušajo Irak prikazati kot leglo tujih, profesionalnih teroristov, ki iz saharskih lukenj načrtujejo svetovno apokalipso. Izraelske in ameriške tajne službe navajajo, da je samo 10 odstotkov iraških borcev tujih državljanov in velika večina izmed njih ni pred prihodom v Irak nikoli sodelovala v kakršni koli gverilski ali teroristični aktivnosti. V glavnem gre za običajne ljudi, ki jih je v vojno ponesel klic po pregonu nevernikov iz muslimanskega sveta. Vzporednice s tem lahko vidimo predvsem v drugem londonskem bombnem napadu, ki ga več kot očitno niso izvedli profesionalci. Toda kljub temu so vsi mediji brez kakršne koli kritične analize ocenjevali, da gre za al Kaido in številni so prikimali Bushu, da je treba ostati v napadu in teroristom odrekati sleherno milost. In malokdo se očitno zaveda, da prav to vzpodbuja terorizem.



Komentarji
komentiraj >>