Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF 235, 9. avgust 2005 (3303 bralcev)
Torek, 9. 8. 2005
cigor



///////////////////////////////////////////////////////////
Z grenkobnim priokusom je republikanski predsednik z nezgrešljim naglasom 8. avgusta povedal svoji zvesti naciji, da se je potisnil tako globoko v drek, da ne more več misliti na svoje interese.

///////////////////////////////////////////////////////////
Kljub vsemu je tokrat zaškripalo tudi kolesje najbolje podmazane politične mašinerije tega sveta, in vsled afere Watergate, referenčnega primera preiskovalnega novinarstva, je v ovalni pisarni na današnji dan pred 31 leti zapisegel 38-ti in edini nikoli izvoljen predsednik ZDA, Gerald Ford. Bob Woodward in Carl Bernstein, novinarja Washington Posta, sta postala sinonima poklica, ki v ZDA rapidno izgublja na veljavi. Za pljučnim rakom je umrl še zadnji iz generacije velikih ameriških televizijskih voditeljev, Peter Jennings. Predzadnji, Dan Rather iz mreže CBS, je bil upokojen marca letos, najverjetneje zaradi prispevka o Bushevem služenju v nacionalni gardi.
Jennings je bil prvi ameriški novinar, ki je intervjujal iranskega ajatolo Homeinija, med drugim pa si je znal odkrito stopiti v lase z Bushem starejšim ali Richardom Nixonom.

///////////////////////////////////////////////////////////
Poslušate letalsko razpoloženi OFF program Radia študent!


OFF PROGRAM Vesoljska agencija NASA je sporočila, da je ameriški raketoplan Discovery končno pristal v kalifornijski letalski bazi Edwards. Sedemčlanska posadka lahko varno zasadi svoje čekane v prvi pravi hamburger po 26. juliju, ko so zapustili Zemljino orbito. Misija je zbudila veliko zanimanje, saj je raketoplan bil prvi, ki je poletel po tragediji Columbie, ki je 1. februarja 2003 ob vrnitvi na Zemljo pred očmi sveta razpadla.

Slovenske grude naj bi se prvič po letu 2000, ko je ušel čez ocean, v spremstvu ameriških varnostnikov, na brniškem letališču ponovno vzradostil Davorin Sadar, ex direktor propadlega poslovnega sistema Dadas. Sadar je v Sloveniji osumljen zlorabe položaja in pravic ter goljufij pri trgovanju z vrednostnimi papirji.

V Poslovnem sistemu Dadas je po propadu štirih vzajemnih skladov leta 1996 približno 3500 vlagateljev izgubilo več milijard tolarjev, za kar pa nekateri krivijo državo oziroma neustrezno ukrepanje agencije za trg vrednostnih papirjev. Za Sadarjem se je izgubila vsaka sled do oktobra lani; konec oktobra so ga zaprli v teksaškem mestu Laredo, ker mu je potekel bivalni vizum v ZDA, s plačilom varščine pa je neuspešno želel priti na prostost.

Začenja se dirka za enega najtoplejših in najmehkejših stolčkov uprav, kar jih slovenska družba lahko ponudi. Davkoplačevalskega denarja vedno lačna, rokov nikoli se držeča Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji je v današnjem časopisju objavila razpis za mesto predsednika uprave, njegovega namestnika in dva člana uprave družbe. DARS je brez prvega moža že od 3. decembra lani, ko je Janez Božič prevzel vodenje prometnega ministrstva, preostalima članoma uprave pa se mandat izteče konec novembra.

Zanimivo je bilo tudi v Termah Čatež, kjer so na seji nadzornega sveta odslovili dosedanjega predsednika nadzornega sveta, prvega moža DZS in največjega posameznega lastnika Term Čatež, Bojana Petana. Petan, ki je skupaj z DZS-jem približno 20-odstotni lastnik Term Čatež, naj bi po nekaterih napovedih na skupščini delničarjev 16. avgusta ali prodal svoj delež ali pa objavil prevzemno ponudbo. Tudi Petanov naslednik Mladen Stariha se lahko nadeja burnega mandata, ki poleg prihajajoče skupščine prinaša tudi nedokončano zgodbo o prevzemu Sunčanega Hvara, katerega prodajo Termam je pred tremi leti preprečila sama hrvaška vlada.

Preseneča pa darežljivost slovenske vlade, oziroma v tem mandatu ustanovljenega Virantovega ministrstva za javno upravo. Včerajšnja skopa novica na STA je namreč dejala, da je iz sofinanciranja programa podpore dialogu med vlado in nevladnimi organizacijami in programa servisne dejavnosti ministrstvo podelilo sredstva v skupni višini 22 milijonov tolarjev. Od devetih prijavljenih so pripadla petim nevladnim organizacijam. Največji prejemnik med njimi je bil Center nevladnih organizacij Slovenije. Direktor Jože Gornik je za naš radio z očetovskega dopusta pokomentiral dogajanje:

///////////////////////////////////////////////////////////

O razlikah o načinu financiranja med letošnjim in preteklih letih pa:
///////////////////////////////////////////////////////////

Pri vprašanju komuniciranja z vlado je bil Gornik nekoliko previdnejši:
///////////////////////////////////////////////////////////

Če že tarnajo nad visoko ceno nafte, pa so privrženci ameriškega predsednika njegov govor ob podpisu celovite energetske zakonodaje spremljali z huronskim aplavzom. Bush je obljubil postopno zmanjšanje odvisnosti od energetskih virov iz tujine, v kar pa večina neodvisnih strokovnjakov močno dvomi. Demokrati so sicer dosegli, da se pred ratifikacijo zakona izključi načrt o izkoriščanju nafte in plina v naravnem zavetišču za divje živali na Aljaski, ki pa bo slej ko prej podvržena interesom naftne industrije. Republikanci so že napovedali, da načrt nameravajo vključiti v enega od proračunskih zakonov, ki ga ni mogoče blokirati.
Večina 12,3 milijarde dolarjev težkih subvencij, predvidenih v zakonu, bo v naslednjih letih šla v žepe energetske industrije.
Obenem si energetske neodvisnosti po mnenju evroatlantske naveze niti pod razno ne sme privoščiti druga od držav na osi zla, Iran. Zaradi vesti o ponovno aktivnem reaktorju v Isfahanu Mednarodna agencija za jedrsko energijo za danes na Dunaju načrtuje izredno zasedanje sveta guvernerjev. Ta kot politično telo agencije lahko Varnostnemu svetu Združenih narodov predlaga sankcije, ki naj jih ta uvede proti Iranu. Za slednje glasno navijajo ZDA, ki tudi sicer ne sedijo križem rok. State Department se je namreč odločil, da ZDA iranskemu predsedniku Mahmudu Ahmadinedžadu ne bodo odobrile vstopnega vizuma, kar pomeni, da se Ahmadinedžad ne bo mogel udeležiti septembrskega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Obrazložitev sklepa se glasi, da so vizum zavrnile v luči obtožb, da naj bi bil Ahmadinedžad vpleten v ugrabitev ameriških diplomatov leta 1979 v Teheranu. Na osnovi še ne potrjenih obtožb bo torej prvič v novejši zgodovini kakemu svetovnemu voditelju odvzeta pravica sodelovanja na takem srečanju.
Tam pa se bodo meni nič tebi nič lahko srečali krvnik prebivalcev Zimbabveja zadnjih 20 let, Robert Mugabe ali sudanski predsednik Omar Bašir, katerega država se utaplja v državljanski vojni, največji humanitarni katastrofi po drugi svetovni vojni. Spisek svtovnih veličin, ki imajo dokazano na glavi veliko več masla kot Ahmadinedžad.

Kaže, da je v palači Združenih narodov dovolj živahno tudi brez nekdanjega teheranskega župana. Kofi Annan je daroval svoje prvo žrtveno jagnje iz afere Nafta za hrano. Generalni sekretar Združenih narodov je v ponedeljek odvzel imuniteto nekdanjemu nabavnemu uradniku ZN, Rusu Aleksandru Jakovlevu, ki se je pred tem že prostovoljno predal ameriškemu zveznemu tožilstvu in priznal poneverbe, prejemanje podkupnin in pranje denarja v in izven okvira humanitarnega programa Nafta za hrano. Odvzem imunitete je bil Anannov odziv na prošnjo Paula Volckerja, glavnega preiskovalca komisije, ki je Anannu v ponedeljek poslala že svoje tretje vmesno poročilo. Na podlagi tega je ob imuniteto tudi nekdanji izvršni direktor programa Nafta za hrano ciprski Armenec Benon Sevan.
Ameriške silne napore v iskanju krivcev programa, ki je od leta 1996 do ameriške invazije na Irak prehranil dobrih devet desetin prebivalcev te države, kritiki ZDA vidijo predvsem v nezadostni fleksibilnosti 17. generalnega sekretarja Združenih narodov, ki je leta 1997 nasledil Egipčana Boutrosa Boutrosa Galija. Ta je ameriškim kapricam znal prisluhniti dosti bolj pozorno.

Danes mineva 60 let, odkar je Fat Boy poljubil tla v Nagasakiju. Hipoma so zbledele ustnice 74.000 nič hudega slutečih duš, več kot 40.000 ljudi pa je zaradi eksplozije z uranom 235 obogatene bombe bilo ranjenih. Zastrašujoč efekt bombe naj bi po ocenah zgodovinarjev imela namen predvsem zatresti jajca Josefu Visarijonoviču Stalinu. Če so se že tresla, pa se zagotovo niso razlila, saj je za razliko od 74.000 civilistov dihal svež kremeljski zrak še osem nadaljnjih let.


Komentarji
komentiraj >>