Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Referendumska preizkušnja: Za demokracijo, vladajočo koalicijo ali prihodnjo kakovost programa RTVS? (3052 bralcev)
Sreda, 17. 8. 2005
tomazza



Državni zbor je na 10. izredni seji, 21. julija 2005, na podlagi zahteve 31 opozicijskih poslank in poslancev sprejel odlok o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija. In ker so včeraj pričeli teči tudi prvi roki za opravila, ki so potrebna za njegovo izvedbo, je že povsem nepreklicno jasno, da boste na volitvah in ostalih demokratičnih preverjanjih ljudske volje sodelujoči državljani in državljanke zadnjo septembrsko nedeljo na voliščih ponovno odločali. Toda kljub temu, da se vas bo vprašalo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je na predlog Vlade sprejel Državni zbor 15. julija 2005?«, že prvi politični odzivi nanj, in potemtakem uvodni manevri v tokratno predreferendumsko kampanjo, kažejo, da tudi ob tokratnem referendumu pač ne bo šlo za prvovrstno soočenje argumentov, zakaj da je ta zakon dober ali slab, pač pa da bo v ospredju zgolj merjenje političnih moči.

Ne glede na vso silno demokratičnost Zakona o referendumu in ljudski inicijativi, ki je nenazadnje trn v peti prav vsaki dosedanji vladni koaliciji ne glede na njeno politično barvo in poreklo, če bi le imela dvotretjinsko večino bi ga namreč kar z največjim veseljem in svetlobno hitrostjo spremenila tudi aktualna koalicija, lahko referendumsko odločanje v domovini razumemo tudi zgolj kot javnomnenjsko anketo. Sicer drago, nenazadnje bo stala okoli 620 milijonov tolarjev davkoplačevalskega denarja. Nekoliko iracionalno zastavljen je tudi sam vzorec, saj so to vsi do sodelovanja na volitvah upravičeni državljani in državljanke, ki bodo najpozneje 25. septembra dopolnili 18 let, toda referendum kot anketa, vseeno da nekatere povsem zanesljive odgovore.

Toda referendumski rezultati običajno sploh ne dajejo konkretnih odgovorov na direktno zastavljeno referendumsko vprašanje, pač pa zgolj sporočajo, katera politična opcija, parlamentarna pozicija ali opozicija, ima večjo podporo med državljanskim ljudstvom. In ker bo naknadno referendumsko odločanje o zakonu o RTV prvi demokratični test všečnosti koalicije, ki ste jo s svojimi glasovi na jesenskih državnozborskih volitvah 2004 pripustili k oblastniškemu koritu, bo že tako, da bo število opredeljenih državljanov za ali proti Zakonu o RTV Slovenija po meri sedanje koalicije, zgolj sporočalo, ali ima ta še vedno tako trdno podporo kot jeseni 2004.

Ta rezultat pa le ni tako brezpredmeten, saj se nam že prihodnje leto obetajo lokalne volitve. Te pa so, tako vsaj kaže ta desetletje in pol dolga demokratična poosamosvojitvena izkušnja, pomemben znanilec politične orientacije volilnega telesa za prihodnje državnozborske volitve, ki bodo leta 2008. Ne glede na to torej, da vas bodo opozicijski pobudniki referenduma na eni strani upravičeno prepričevali, da je spodbijani zakon o RTV slab, da pomeni preizkušnjo za demokracijo in podobno, ter da bodo politični papagaji iz vrst vladajoče koalicije drug za drugim ponavljali, kako pa da je zakon dober, demokratičen in evropsko primerljiv, je ob tokratnem referendumu sama aktualna usoda RTV pravzaprav drugotnega pomena. To je nenazadnje že povsem brez dlake na jeziku priznal tudi prvak Socialnih demokratov, Borut Pahor. Zanj je pač najbolj pomembno, da se na prihodnjih državnozborskih volitvah vladajoča politična opcija ponovno zamenja. Potem bo ta pač sprejela nov, bolj svoj zakon o RTV.

Pa da ne bo pomote, Zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki so ga po nareku samooklicanega medijskega strokovnjaka Branka Grimsa sestavili na kultur-ministrstvu, je slab. Nenazadnje najbolj občutno sprememebe prinaša v III. poglavju Zakona, ki ima naslov Vodenje in upravljanje ter nadzor. Po njih postaja večina imenovanj in konkretnih odločitev na programsko ter drugo delovanje Zavoda direktno podvrženo vladajoči večini iz Državnega zbora. Kako zelo sploh nimajo pojma o materiji, torej medijski zakonodaji in novinarski ter uredniški avtonomiji, so sicer ponovno prav danes na skupni tiskovni konferenci demonstrirali vodje poslanskih skupin vladajoče koalicije. V imenu dolgoročnih političnih ciljev so se pred novinarji na temo Poslanske skupine vladajoče koalicije za boljši program RTVS, blamirali Jože Tanko, Marjetka Uhan, Jakob Presečnik in Franc Žnideršič.

Zakaj blamirali? Če že nič drugega zato, ker bi jim moralo biti jasno vsaj to, da pa imajo seveda vso pravico, da so nad klavrno kakovostjo RTV programa zaskrbljeni kot državljani, toda da to postane hudo sporno, če to počnejo kot politiki oziroma kar kot vodje poslanskih skupin vladajoče koalicije. Saj prav za to tudi gre, opozicija jim očita, da na nič več javni zavod, pritiskajo politično. Če pa so vodje poslanskih skupin vladajoče koalicije zaskrbljene zaradi nacionalkinega radijskega in televizijskega programa, potem pa že samo s tem potrjujejo prav argumentom opozicije in tistih nekaj politično neprofiliranih medijskih strokovnjakov, ki jih še premoremo.

Toda ne glede na ves bolj ali manj argumentirani politični vik in krik, ki mu še bomo priča v tej predreferendumski kampanji, dejstvo ostaja, da je konkretna usoda nacionalke ta čas pač povsem drugotnega pomena. 25. septembra boste, udeležujoči se volitev in ostalih podobnih demokratičnih preverjanj državljanske volje, z opredelitvijo za ali proti aktualnemu zakonu o RTV, tako zgolj odgovorili na anketno vprašanje, ali večinoma še vedno podpirate vladajočo koalicijo Janeza Janše. Rezultati pa bodo vsekakor zgovorni. To bo tako preizkušnja predvsem za vladajočo koalicijo in parlamentarno opozicijo, sama prihodnja kakovost nacionalkinega radijskega in televizijskega programa, pa ima kaj malo s tem.

ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z referendumskimi preizkušnjami prihajajočih jesenskih dni v zobeh prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>