Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ponedeljek, 22. 8. 2005 (3238 bralcev)
Ponedeljek, 22. 8. 2005
Anja



Trend bogatenja bogatih ter posledično vedno večje životarjenje preostalega večinskega dela prebivalstva širom sveta definitivno ni več sveža novica. Vendarle pa dobiva nove dimenzije. Premoženje obupno bogatih – te bomo poimenovali kar superbogataši – se je v enem letu močno povečalo. Skupno premoženje vodilnih tisoč ljudi na britanski lestvici superbogatašev trenutno znaša 202 milijardi funtov. To je skoraj 30-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2004 in predstavlja največji skok doslej. Od leta 2000 naprej se je premoženje britanskih veljakov kar podvojilo.

Nič slabše pa se ne godi drugim evropskim magnatom. Najbogatejših 50 Evropejcev je v primerjavi s prejšnjim letom svoje bančne račune povečalo za 22 odstotkov. Drugod po svetu pa za bogate ni tako rožnato kot na stari celini, saj se je skupno premoženje 50 najbogatejših povečalo le za navidez skromnih 3,8 odstotka.

Ekonomisti koncentracijo bogastva v Veliki Britaniji pojasnjujejo z nizkimi obrestnimi merami, edinstvenim položajem Londona kot finančne prestolnice ter izjemnimi transportnimi in elektronskimi povezavami. Na milijone podplačanih tujih delavcev so ekonomisti pozabili.

Poslušate vedno bogati Off program Radia Študent!


Kolerična mati narava jo je čez noč zagodla v Posavju. Močne padavine, ki so včeraj prizadele občini Krško in Sevnica, so minulo noč zajele še občino Brežice. Lokalni vodotoki so tako poplavili več objektov, bregove pa je prestopila tudi reka Krka. Bolje kot v noči na nedeljo sta jo tokrat odnesli celjsko ter podravsko območje.

Še obstoječa Kosova Komisija za preprečevanje korupcije je javno objavila seznam funkcionarjev, ki do roka niso poslali podatkov o premoženju. Nepridipravov je kar 97, med njimi pa so občinski svetniki ter en član republiške volilne komisije. Drago Kos je županom poslal dopis, v katerem predlaga razrešitev teh svetnikov, saj jih ima na sumu, da kršijo predpise na področju nezdružljivosti funkcij.

Čisto na drugem koncu sveta je okoli 1300 indonezijskih vojakov pomahalo v slovo provinci Aceh na severu Sumatre. Umik je del sporazuma indonezijske vlade z Gibanjem za svobodni Aceh, ki je bil podpisan 15-ega avgusta po polletnih pogajanjih. Spopadi v provinci pa trajajo že kar malo dlje časa, in sicer 30 let. Sporazum predvideva, da bo iz Aceha šila in kopita odnesla le polovica od 40 tisoč indonezijskih vojakov. Uporniki so se v zameno zavezali, da se bo razorožilo njihovih borih 3 tisoč borcev. Indonezijska vlada je privržencem Gibanja za svobodni Aceh dala tudi besedo, da bo iz zaporov izpustila 90 odstotkov priprtih upornikov. Milostna amnestija seveda ne bo veljala za obsojene zločince.

Medtem ko izraelske sile iz domov mečejo še prebivalce zadnjega judovskega naselja v Gazi, izraelski premier Šaron že razglaša, da bo postavil nove vasice na Zahodnem bregu. Gradnja pa bo potekala tudi v večjih naselbinah na Zahodnem bregu, kot so Male Adumim izven Jeruzalema in Ariel, ki leži nedaleč od Tel Aviva. V slednjega bodo preselili prebivalce zadnjega izpraznjenega judovskega naselja v Gazi.

Izpraznjenje pa grozi tudi iraškemu parlamentu, saj danes poteče rok, do katerega mora sprejeti predlog ustave, o katerem naj bi Iračani odločali na referendumu 15-ega oktobra. Parlament, ki se bo sestal zvečer, bo sprejel osnutek ustave ali pa bo glasoval o preložitvi roka za to opravilo. Če poslancem ne uspe ne eno ne drugo, se bo moral parlament razpustiti. Trn v peti iraškim poslancem je federalna ureditev države, katere privrženci so šiiti ter Kurdi, ki si želijo avtonomijo na severu ter jugu novorojene demokracije. Sunitska ušesa pa so za njihove želje gluha.

S črne celine spet ni vzpodbudnih novic. Pred začetkom konference o ribolovu v Nigeriji so strokovnjaki začeli opozarjati, da je afriška ribarska industrija v hudi krizi. Vzroke za krizo pripisujejo prevelikemu ulovu in pomanjkanju dolgoročnih investicij. Ribolov je za usodo Afrike ključen, saj je izvoz rib težak kar 3 milijarde dolarjev. V čigave žepe ti dolarji romajo, je sicer druga zgodba, navadni plebejci pa od vodnih živali dobijo vsaj za življenje potrebne proteine.

Očitno pa občasno zaužitje kakšne ribice Afričanov ne rešuje pred mnogimi boleznimi, ki nanje prežijo zaradi pomanjkanja drugih živil, zdravil ter znanja o preventivi. Kljub prevelikemu ulovu rib sta se podhranjenost in stopnja umrljivosti otrok še povečali. Med letoma 1990 in 2002 se je po ugotovitvah poročila Svetovne zdravstvene organizacije število ljudi z nezadostno prehrano povečalo za 34 milijonov v podsaharski Afriki in za 15 milijonov v južni Aziji. Zmanjšalo pa se je število lačnih v vzhodni Aziji. Tako je sila humanitarni mednarodni skupnosti znova spodletelo. V deklaraciji Združenih narodov o razvojnih ciljih tisočletja so se pomembni možje leta 2000 namreč zavezali, da bo leta 2015 na Zemlji za polovico manj lačnih ust.

Vse več lačnih ust in praznih denarnic pa je tudi v Sloveniji. Ker se v Beli Krajini val stečajev in odpuščanj nadaljuje, je šel tja sočutje izkazovat minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, ki bo ob kosilu par toplih besed naklonil županom Črnomlja, Metlike in Semiča. Spomnimo: poleg vložitve stečaja v podjetju Beti Konfekcija Črnomelj so začeli odpuščati tudi v črnomaljskem Belsadu, ki sodi v skupino ljubljanske Droge Kolinske, odpuščanja pa so napovedali tudi v Danfossu. Brez dela naj bi do konca leta v Črnomlju ostalo 400 ljudi, s katerimi pa minister Drobnič ne bo šel na kosilo.

Za komentar o odpuščanjih smo pobarali predsednika vedno manj socialnih Socialnih demokratov Boruta Pahorja.

///////////////////////////////////////////////////////





Komentarji
komentiraj >>