Vprašanje je, kateri so vzroki tega velikega preobrata iz kulture, v kateri je dominiral moški, v novo žensko, če ne vsaj v androgino kulturo. Ali so to: višja splošna izobrazba, vpliv zadnjih dveh generacij, ki iščeta duhovne vrednote bivanja, naprednejša zakonodaja, morda novo razsvetljenstvo. Verjetno vzrok ni eden, več jih je in prepleteni so. Preden pa iz navedenega poskušamo najti kakršenkoli zaključek, je dobro, da premislimo ali ne obstaja še kakšen drug vzrok. Izskočimo torej iz družbenih okvirjev in poglejmo kaj se dogaja v naravi.
Našo pot pričnimo na bregovih reke Columbia v državi Washington. James Nagler, profesor zoologije Univerze Idaho, je odkril nenavadne spremembe v populaciji postrvi v tej reki. Praktično vse odlovljene postrvi so izgledale samice. Samci so izginili, toda kam? Preiskava DNA teh rib je pokazala, da je bilo med postrvmi navidezno »ženskega spola« mnogo samcev: kromosomi teh živali so namreč imeli značilno kombinacijo za samce XY, namesto ženske XX.
Naglerjeva presenetljiva odkritja so imela takojšen odmev v Angliji. Vlada je hitro podprla enake raziskave v angleških rekah. Rezultati so bili presenetljivi, v dveh onesnaženih rekah so našli enako bizarno stanje kot v Columbia River. Polovica rib je bilo normalnih samic, druga polovica pa niso bile niti ženskega niti moškega spola. Angleški raziskovalci so čudna dvospolna bitja imenovali »intersex« ribe. Njihove gonade niso bile niti ovariji niti testisi, ampak oboje hkrati. Raziskovalci so na histoloških rezih videli čudno tkivo, ki je produciralo tako spermije kakor tudi jajčeca.
Presenetljivo je bilo, da so dvospolne postrvi našli izpod iztokov čistilnih naprav, iznad njih je bila pojavnost intersex rib dramatično nižja. Nekaj je bilo torej v vodi in tisto, kar je sprožalo feminizacijo postrvi, je prihajalo naravnost iz čistilnih naprav. Toda teh dramatičnih dogajanj niso opazili le pri ribah. V jezeru Apopka na Floridi je dr. Louis Guillette našel samce aligatorjev z nenavadno majhnimi penisi. Preiskava krvi moških živali je pokazala izjemno povišanje titra ženskih spolnih hormonov, nivo moških pa je bil komajda merljiv. Raziskave je na floridskih pumah leta 1995 nadaljeval C.F. Facemire in našel popolno inhibicijo plodnosti pri samcih.
Sodobna civilizacija producira kemikalije, ki v naravi nikoli niso obstajale. Mnoge med njimi so estrogenomimetiki. Plastika vsebuje številne aditive, ki se dodajajo zaradi vzdrževanja gibkosti embalaže in spadajo med ftalate, ki so dokazano estrogenomimetiki. Plastična embalaža za pijače in embalirano vodo ima zaradi dodanih ftalatov velik estrogenomimetični učinek. Pitje tekočin iz plastenk zaradi teh kemikalij prinaša visoko zdravstveno tveganje.
Tudi številni široko uporabljani pesticidi imajo estrogeni učinek, prav tako pa tudi plastificirane prevleke konzerv s hrano. Vse te nevarne kemikalije pa najdejo pot skozi kanalizacijo in preko čistilnih naprav v reke in jezera, ter tam sprožajo usodne posledice med populacijami rib, aligatorjev in drugih vrst. Raziskovalci so prišli do osupljivih ugotovitev, da že ostanki kontracepcijskih pilul ali pa zdravil HRP (Hormone Replacement Therapy) v urinu žensk sprožajo podobne procese.
Številne moderne kemikalije sprožajo procese feminizacije moških osebkov. Že dolgo so znani podatki, da je spermcount zahodnega moškega v zadnjih 40 tih letih padel za 50%. Pričakovana potrditev, da kar se dogaja živalim, se dogaja tudi ljudem. Stopnja moške neplodnosti človeške vrste je zaradi tega poskočila kar za štirikrat, od 4% v letu 1965, preko 10% leta 1982 do današnjih 16%. Težišče neplodnosti pa se v starostni strukturi pomika vse bolj med mlade moške. Danes se med mladimi moškimi stopnja neplodnosti približuje četrtini populacije.
Kaj pa ženske, kakšen je vpliv nanje? Opažen je pomik spolnega dozorevanja v nižji starostni razred. Dr. Marcia Herman-Giddens je raziskala kar 17.000 glavo populacijo
ameriških deklet in to nedvomno dokazala. Poprej so bile 8 letnice z menstruacijo izjema. Danes je to pravilo, saj je dr. Kaplowitz našel pri Kavkaških deklicah starost 7 let in pri Afroameričankah starost 6 let, pri osmih letih pa imajo deklice že vidno razvite prsi.
V Puerto Ricu so zdravniki dokazali povezavo prezgodaj razvitih dojk in povečano koncentracijo ftalatov v njihovi krvi. Prst je bil ponovno uperjen v plastično embalažo pijač. Določen vpliv je imela tudi tropska klima tega otoka, ki z višjimi temperaturami pospešuje emisije ftalatov v embalirano tekočino. Raziskovalce je vodila dr. Ivelisse Col in raziskava je objavljena v reviji Environmental Health Perspective. Pomenljiva je že naslovnica revije, ki najavlja članek in prikazuje dekle, ki pije vodo iz plastenke.
Prezgodnja puberteta deklet je globalni pojav in vse bolj privlači pozornost medijev. Toda problema se mediji ne lotevajo v njegovem bistvu. Primer je visokotiražni Time, ki je 30. oktobra leta 2000 sicer pisal o tem pojavu, ob tem pa ni omenjal povezave z dogajanji v naravi ali pa s problemi, ki mučijo moški spol človeka.
Dodatni estrogen pa ima vpliv tudi na odrasle ženske. Povsem zamolčana je povezava estrogenih učinkov na silovit porast raka na dojki. V zadnjih 50 letih je skok raka dojke dramatičen, toda spet imamo opravka z molkom. Zanimivo je, da je rak dojke dokazano povezan s plastificiranjem zahodnega industrializiranega sveta. Ženske, ki žive v Tretjem svetu imajo bistveno nižje tveganje. Obstoje številne študije, ki potrjujejo, da že premik žensk v urbano okolje poveča tveganje obolevanja za rakom dojke. Povečano tveganje raka dojke je torej prvenstveno okoljskega izvora.
Genetične faktorje poveličujejo zgolj tisti, ki jim je cilj zabrisati resnico. Na prvi pogled dve popolnoma različni resnici, o feminizaciji zahodne kulture in o učinkih okoljskih estrogenov imata jasno prepoznaven skupni imenovalec.
Spremenjena človeška psihologija in patološka endokrinologija sta obe v najtesnejši povezavi z okoljskimi estrogeni. Naštejmo le klinične simptome: padec spermcounta in povečana neplodnost moških, rak mod, prezgodnja puberteta pri deklicah, silovit porast raka dojk in endometrioze pri odraslih ženskah in porast kongenitalnih malformacij dečkov, kot sta hypospadia in cryptorchidism. Hkrati sta torej napadeni človekova duševnost in spolnost.
Sinhronost obeh procesov je naravnost zastrašujoča. Lahko pogledamo še en podatek, ki to ponazarja. V letu 1950 je bilo na ameriških univerzah 70% diplomirancev moškega spola, danes jih je le še 43% s trendom nadaljnjega upadanja. Če se bo tak trend nadaljeval bo zadnji moški diplomiral leta 2067. Izrišimo oba ta pojava na isti graf, brez uporabe statističnih trikov, prevar ali manipulacij in obe liniji bosta popolno sovpadali. Graf upadanja spermcounta se popolnoma ujema z grafom upadanja deleža diplomirancev moškega spola. Sovpadanje obeh pojavov, enega kulturnega, drugega pa endokrinega, nam le potrjuje vso dramatičnost družbenega dogajanja.
Domneva se, da je rimski imperij propadel zaradi kontaminacije s svincem. Vzrok je bila dnevna izpostavljenost nevarnemu svincu, ki je vstopil v vsakdanje življenje kot glazura posodja pa tudi vodovodnih naprav. Toksikolog Jerome Nriagu piše, da neuroloških simptomov zastrupitve takrat nihče ni povezoval s prisotnostjo svinca. Nihče ni opravil kontrolnih poskusov, npr. primerjave populacije, ki je s svincem v stiku, s tisto, ki to ni. Znanosti v sodobnem smislu takrat še ni bilo.
Ali se ne dogaja nekaj podobnega tudi sedaj v primeru hormonskih motilcev? Zakaj se ne izvede obsežnejše raziskave, ki bi primerjala »plastificirano« populacijo s tisto »primitivno«, ki še ne uporablja množično plastike in pesticidov. Jasno je kot beli dan, da se svet okrog nas dramatično spreminja v nekaj, kar še nikoli ni obstajalo v človeški civilizaciji. Ob tem pa je nedoumljivo, da to ne skrbi prav nikogar. Morda pa so spremembe že tako globoke in vpliv estrogenomimetikov tako močan, da sta oba procesa že otopila naše zaznave in s tem utišala kričečo nevarnost.
ODPOVED: V tokratnem Terminalu je o Feminizaciji zahodne narave in kulture razmišljal neodvisni raziskovalec Anton Komat.
Komentarji
komentiraj >> Re: FEMINIZACIJA ZAHODNE KULTURE – DRUGI DEL
BlazR [27/08/2005]
Super Terminal! Zlo luciden.
Mam pa pripombi na naslednje zaključne misli:
> Zakaj se ne izvede obsežnejše raziskave, ki bi primerjala »plastificirano« populacijo s tisto »primitivno«, ki še ne uporablja množično plastike in pesticidov?
Tudi če bi bila tovrstna raziskava v interesu tistih, ki bi zanjo lahko dali zadostne fičnike, bi bilo najbrž skorajda nemogoče najti dve skupini ljudi, ki bi se ločili zgolj po faktorju "plastificiranosti", sicer pa bi s sociološkega oz. kulturološkega vidika bili popolnoma primerljivi. Ergo, kakršnekoli rezultate bi že raziskava dala, bi te najbrž bilo nemogoče z zadostno gotovostjo nalimati zgolj na "platificiranost". Se motim?
> Jasno je kot beli dan, da se svet okrog nas dramatično spreminja v nekaj, kar še nikoli ni obstajalo v človeški civilizaciji. Ob tem pa je nedoumljivo, da to ne skrbi prav nikogar. Morda pa so spremembe že tako globoke in vpliv estrogenomimetikov tako močan, da sta oba procesa že otopila naše zaznave in s tem utišala kričečo nevarnost.
Svet se stalno dramatično spreminja. Odvisno je samo, katere parametre gledaš in s kakšne perspektive. Kaj vem, po mojem je vendarle kritičnost feminizacije družbe zgolj vrednostna sodba. Vprašanje je, če je to sploh slabo. Je drugače in dramatično, definitivno tudi zelo zanimivo in razburljivo, ne vem pa če je tudi nevarno... IMHO.
LP
odgovori >>