Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
off info (3741 bralcev)
Četrtek, 19. 9. 2002
tomazza



Današnji Off je v sodelovanju z AnoK. spisal TomažZ.

Ameriški plačevalci in utajevalci davkov so morali v minulih tednih oddati letne prijave premoženja. Uradno razglasitev lastnikov največje koncentracije zasebnega kapitala je z velikim zanimanjem dočakala tako domača, kot svetovna javnost. Osredotočimo se zgolj na zasebni kapital članov ameriške vlade, saj je od nekdaj jasno, da politična moč rada maršira z roko v roki z denarci.

Med 15-imi člani Busheve vlade je 10 javno deklariranih dolarskih milijonarjev. Najbogatejši je menda – it figures – finačni minister, ki se uradno ponaša z dobrimi 250-imi milijoni zelencev. Sledi poglavar ameriške vojaške mašinerije, Donald Rumsfeld. Dobrih 100 milijonov zelencev je menda pridobil kot član različnih nadzornih svetov in upravnih odborov, še preden je postal minister. Tretje mesto zaseda podpredsednik Dick Cheney, na nehvaležnem četrtem mestu – še vedno se gibljemo pri vsotah okoli 100-tih milijonov – pa je pristal državni sekretar Colin Powell.

V samooklicani deželi prestolnici demokracij in enakih možnosti se med milijonarke ni uvrstila nobena od treh ministric Bushevega kabineta. Najbogatejša med njimi, ministrica za delo, je prijavila borih 500.000 dolarjev premoženja.

Še vedno ni jasno, kakšna bo usoda iraške, zaenkrat še brezpogojne pripravljenosti na vrnitev inšpektorjev Združenih narodov za nadzor nad razorožitvijo v državo. Pozno zvečer naj bi vodja inšpektorjev Hans Blix Varnostnemu svetu Združenih narodov predstavil tehnične podrobnosti vrnitve, ki so bile dogovorjene v torek z iraškimi političnimi predstavniki. Ti sicer nadaljujejo svojo diplomatsko ofenzivo. Tako sta včeraj ponovno skupaj povečerjala iraški zunanji minister Nadži Sabri in generalni sekretar Združenih narodov Kofi Anan. Bagdad se zavzema, da bi v paketu z vrnitvijo inšpektorjev hkrati odpravili tudi po lastnih besedah brutalne sankcije Združenih narodov in trajno izboljšali odnose z Varnostnim svetom. Vse pa ob predpostavki, da suverenost, ozemeljska celovitost in neodvisnost Iraka ne bodo ogroženi.

Vse bolj ogroženega pa se počuti ameriško-britanska naveza, ki prav tako nadaljuje svojo diplomatsko ofenzivo, katere končni cilj je že pripravljeno vojaško posredovanje v Iraku. Ameriški predsednik George Bush junior naj bi tako še danes ameriškemu kongresu poslal delovni osnutek resolucije v zvezi z Irakom, ki bi mu podelila pravico do vojaškega ukrepanja. Podrobnosti sicer še niso znane, dovolj zgovoren pa je sinočnji poskus Bushevega pritiska na Varnostni svet. Po mnenju k vojni hujskajočega Busha mlajšega je iraški voditelj Sadam Husein najbolj nevaren za mir na svetu.

Za Varnostni svet Združenih narodov pa bo prvi osnutek ameriško-britanske resolucije v zvezi z vojaškim posredovanjem v Iraku predvidoma na voljo šele v začetku prihodnjega tedna. Njena usoda pa je že vnaprej negotova, saj sta stalni članici Varnostnega sveta Kitajska in Rusija, ki imata pravico veta, že napovedali, da trenutno ne vidita prav nobene potrebe po takšni novi resoluciji. Edina stalna članica Varnostnega sveta, ki še nima izdelanega uradnega stališča, pa tako ostaja Francija. Mali, a pokončni Mauritius, ki je trenutno ena od desetih nestalnih članic Varnostnega sveta, ki nimajo pravice veta, pa se je že odločno izjasnil proti ameriško-britanskim vojnim načrtom.

Veliko vznemirjenja te dni povzročajo tudi srbski načrti o ponovnem spreminjanju državnih meja na Balkanu. Potem ko si je ta – vsaj tako se je sprva zdelo – diplomatski spodrsljaj privoščil najverjetneje zadnji jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, se je mita o Veliki Srbiji, državi vseh Srbov, oprijel tudi srbski premier Zoran Djindić. Pred dvema dnevoma je tako na delovni večerji Evropskega gospodarskega foruma potrdil stališče Koštunice, s katerim sicer ni več v najbolj pristnih odnosih, in pod vprašaj postavil vprašanje državne suverenosti Bosne in Hercegovine. Sedanje države na Balkanu so po njegovem netipične, in zato se težko vključijo v evropske kriterije. Evropski nadzorniki »Daytonske Bosne« pa se na srbsko-balkansko doumevanje evropskih kriterijev zaenkrat še niso odzvali. Najbolj so se vznemirili prav bosanski politiki.

Razmejitveni problemi Hrvaške in Slovenije pa so še vedno korak za srbskimi. Kajti da lahko sploh začnemo govoriti o morebitnem premikanju meje med državama, jo morata uradni politiki v tem trenutku daleč najbolj nenaklonjenih sosed najprej določiti. Ker pa to pač ni mogoče, naj bi vladi Slovenije in Hrvaške danes razpravljali o začasnem režimu ribolova v okviru maloobmejnega sporazuma. Predlog je pripravila mešana podkomisija za ribištvo, če pa ga bosta vladi sprejeli, naj bi si državi jutri izmenjali še podatke o ribičih. Skupno slovensko-hrvaško pustošenje morskega življa v piranskem zalivu bi se tako lahko nadaljevalo 23. septembra. Dogovor pa je vseeno nekoliko vprašljiv, saj je hrvaška vlada danes enostransko že sprejela Kodeks obnašanja slovenskih in hrvaških ribičev na tem območju. Prav tako enostransko pa je svoj, slovenski kodeks danes že sprejela tudi slovenska vlada.

Z mejami pa se na mednarodni konferenci združenja Evropske raziskovalne skupine o oboroženih silah in družbi z naslovom »Izginjajoče meje: oborožene sile in novi svetovni (ne)red« v Porotožu ukvarjajo tudi eminentni udeleženci iz Evrope, Izraela in Severne Amerike. Čaka jih 50 referatov o civilnem nadzoru nad oboroženimi silami, izkušnjah iz mirovnih operacij, značilnostih modernih in postmodernih oboroženih sil, vojaškemu poklicu in terorizmu. S konkretnimi balkanskimi težavami pa se raje ne bodo ukvarjali.




Komentarji
komentiraj >>