IV. Do The Rai Think
Tiskovna konferenca z Rašidom Taho, 23. maj 2002, Cankarjev dom, Ljubljana, Druga godba. Foto: Dare Čekeliš (Pop TV).
Press conference with Rachid Taha - 23rd may 2002, Cankarjev dom, Ljubljana, Druga godba. Photo: Dare Čekeliš (Pop TV).
Radio Slovenija: ? (RS)
Radio Študent: TC (RŠ)
Hopla: Ibrahim (I)
Dani: Vesna (V)
Dnevnik: Simon Vadnjal (D)
??????
RS: Kako se manifestira politika v tvoji glasbi?
Hm, politika se v pesmih, ki jih pišem, glasbi, ki jo delam ... manifestira predvsem z nepriznanjem, zavračanjem političnih idej. Idej, ki se širijo, ... denimo o nevarnostih ali priseljencih. Kajti aktualna politika v Evropi v resnici ni več politika, ampak je zgolj trgovina. Sedaj, denimo, veliko govorijo o strahu, ničesar več ne ponujajo, ampak predvsem strašijo ljudi. To je vse. Ideja politike pravzaprav ne obstaja več, obstaja samo še ideja strahu. Ko gredo ljudje volit, politika ne podpirajo več zato, ker so jim všeč politikovi načrti in program, ampak le še zaradi strahu, ki ga občutijo.
RS: V Ljubljani smo videli dva alžirska glasbenika, Khaleda in Cheba Mamija. Katere so točke, ki so vam skupne in katera so razhajanja?
Nobenih skupnih točk nimam z njima. Razen tega, da sta Alžirca. Hočem reči, da imam več skupnih točk z Velvet Green ali z Jimom Morrisonom kot s Khaledom in Mamijem. Se pravi, ljudje istega izvora so lahko popolnoma različni.
Več skupnih točk imam s Kusturico kot z Mamijem ali Khaledom, a vidiš.
RŠ: Izdal si album Diwan s priredbami severnoafriških in arabskih glasbenikov, ali boš morda kdaj izdal tudi album rockovskih referenc?
Ampak saj te reference že obstajajo! Obstajajo v glasbi in pesmih, ki jih delam, vsi vplivi so že v njih ... lej
RŠ: Ja, seveda so. Ampak: ali boš naredil priredbe?
Mogoče ja, mogoče bom nekega dne naredil priredbo kakšnega Presleyja, heh. Kaj takšnega, ja.
I: Začeli smo s politiko, pa bi tako še nadaljeval. Prihajaš iz Francije, kjer je bil pravkar izvoljen predsednik, ki je skrajni desničar ...
Ne, ne, saj ni bil izvoljen!
I: Okej! Seveda, ni bil izvoljen, toda prišel je v drugi krog.
Kakšno je politično ozračje v Franciji, v afriški diaspori?
V afriški diaspori, med imigranti, hja ... Jaz, na primer, sem na dan volitev umiral od smeha, ko smo videli, da je Le Pen prišel v drugi krog. Stvar je bila namreč povsem pričakovana, dobro smo vedeli ... Pravzaprav kot tujec, kot priseljenec, Alžirec, živeč v Franciji, sem dobro vedel, da Francija še vedno ni rešila problema vojne z Alžirijo. Le Pen je povsem preprosto le nadaljevanje vojne z Alžirijo, ki se ponavlja ob vsakih volitvah. Če bi naredili radiografijo Francije, teh, ki volijo Narodno fronto, bi videli, da največ glasov dobi v krajih, kjer je največ ljudi iz prejšnje Alžirije, to je na jugu in jugovzhodu Francije. Tudi Jean-Marie Le Pen je pripadal francoski vojski, ki je hotela francosko Alžirijo. To je še vedno problem. Ko sem s prijatelji videl, da je Le Pen dobil okoli 20 odstotkov glasov, sem se norčeval, saj sem pogosto opozarjal ljudi, že vse od osemdesetih let, ko smo naredili La Douce France, in potem v devetdesetih Voila Voila ca recommence in še Non non non, skratka: Sladka Francija, spet se začenja, oh ne! Ne! Ne! ... No, že ves ta čas smo opozarjali, pa so nam govorili: ne, ne, Francija je drugačna, v tej deželi se to ne bo zgodilo in tako naprej. Dokaz se je zgodil zdaj in sedaj se zavedajo teh besed. Včasih je treba ljudi potunkati v govno, da ga zavohajo. Verjetno so drugi ljudje reagirali drugače, ampak osebno me sploh ni začudilo, nikakor. To ni nič čudnega ne samo za Francijo ampak za vse evropske dežele, kajti politiki so si za žrtveno jagnje izbrali tujce, čeprav je znano, da Evropa potrebuje še deset milijonov priseljencev. Vsi predsedniki in ministri in vladne ustanove se tega zavedajo. Vse drugo blebetanje je znova spet samo ustrahovanje in s tem nabiranje volilnih glasov.
Zahodnoevropske dežele, Francija, Nemčija, t. i. svetle dežele, izbirajo kar se da svetlo imigracijo, se pravi, da bodo iskali po deželah nekdanjega vzhodnega bloka, to je dobro za politično korektnost, poleg tega so te populacije del evropske populacije. Vzemimo, recimo, Slovenca ali Bolgara ali Romuna, ki imigrira v Nemčijo: če je bolj modrook in svetlolas, se zlahka stopi z množico. Skratka, Evropa mora ostati svetla. Na vsak način se želijo izogniti priseljencem iz afriških držav in severne Afrike, kajti ne zdijo se jim lepi, raje vidijo lepe blondince z modrimi očmi. Tudi Američani, ko posvojijo otroke, menda zahtevajo predvsem otroke iz Romunije, Bolgarije, svetlolase in modrooke. Zato se sprašujem, ali je Hitler navsezadnje le dobil vojno! Kajti njegove ideje se ponekod nadaljujejo. Skratka, Evropa mora biti svetlolasa in modrooka. Torej je zdaj dobra priložnost za vzhodno Evropo, kjer je veliko brezposelnosti in ljudi. Tako zdaj v Francijo prihaja veliko Poljakov in četudi prečkajo mejo brez urejenih dokumentov, jo prečkajo zelo uspešno, saj so ponavadi svetlolasi z modrimi očmi. Če pa želi mejo prečkati črnec ali Arabec, je povsem druga pesem: če si Arabec, si terorist, če si črn, si pač črn - suženj. Zdaj torej izbirajo barvo imigracije. Bogate dežele imajo katalog potencialnih priseljencev, po katerem lahko listajo in izbirajo nekako takole: Črnec, nikakor! Romun, lej, ni slabo, svetlolas, ja, modre oči, ja! Bolgar, seveda. Poljak – oh yeah! Poljak! ... Vzhodni Nemec – vsekakor. Tako. To je Evropa ta hip. Od tega živi.
V: Kako se bo takšno stanje izrazilo v rai biznisu in na splošno v glasbenem poslu v Franciji, ki vemo, da je zelo razširjen. Misliš, da se bodo rai in drugi žanri diaspore razvijali v fuzijo?
Glasba je vedno evoluirala v fuzijo. Če se glasba ne razvija v fuzijo, ne obstaja, je mrtva. Glasba danes še vedno obstaja predvsem zaradi prinosa ljudi iz različnih kulturnih praks, če se glasba namreč ne spaja z drugimi glasbami, če se usidra v eno obliko, potem ne evoluira, se ne razvija, odmre. Beseda fuzija, žanr fusion, je predvsem izraz za glasbene kritike in časnikarje, v resnici pa je glasbena fuzija vedno obstajala in vedno bo obstajala.
V: Ali so dogodki 11. septembra vplivali na rai in kako? Na biznis, hočem reči.
Seveda. Ampak saj ni samo 11. september! 11. september je le češnja na torti za fašiste! S tem dogodkom se sladkajo, da lahko terorizirajo teroriste in svet, terorizirajo vse, ki jih pač želijo terorizirati. Oprijeli so se tega posladka, kot izgovor, da uveljavljajo svojo oblast povsod po svetu. Ob tem pa se lahko spomnimo, da je 11. september tudi tragičen dogodek, a nikakor ne edini na svetu. Tega v Evropi ne vedo ali ne povedo, nočejo vedeti ali povedati: tisti, ki najbolj trpijo zaradi fundamentalizmov in islamizmov, ljudje, kot sta Al Kaida in Osama Bin Laden, so seveda najprej muslimani. Nenazadnje je bilo v Alžiriji precej več žrtev - 200.000 mrtvih - kot v Združenih državah. Ali smo kdaj imeli tri minute tišine za Alžirce? Ne! Okej! Ali imajo torej nekateri ljudje višjo vrednost od drugih? In seveda, rai glasbe, alžirske glasbe, pač ne vrtijo v medijih: obstaja tiha prepoved, ki si je ne upajo izreči na glas, a vendarle obstaja. To je očitno. Vztrajam torej pri enem: ti, ki najbolj trpijo zaradi fundamentalizmov, so prav muslimani. In to vseh fundamentalizmov, kajti tudi Združene države so fundamentalistična država. Ne smemo pozabiti tudi, da sta v nekaterih trenutkih Evropa in Amerika na veliko izkoriščali te fundamentalizme za pridobivanje lastne moči in oblasti. Ne smemo pozabiti, da je bil Osama Bin Laden dvojni agent Američanov, da je delal za CIA ter igral bejsbol z Georgom Bushem mlajšim, ko je bil teksaški deček. Torej, naj nam malo nehajo nakladati neumnosti in govoriti kar nekam v tri dni.
Tisti, ki so podpirali in še podpirajo fundamentalizme v Alžiriji in GIA, so Savdski Arabci, torej najboljši prijatelji Američanov. Oni so tisti, ki najprej podpirajo fundamentalizme in tako povzročijo vse te zadeve.
V: Čeprav praviš, da nimaš nič skupnega s Khaledom in s Chebom Mamijem – 1, 2, 3 Soleils je zame eden od mojih naj cedejev.
Fino.
V: Hotela sem vprašati, kako se počuti v spremljavi tako velikega arabskega orkestra, v nekem tako dragem projektu, kot so Tri sonca s Favdelom in Khaledom, in ali lahko pričakujemo podobno drage projekte tudi v prihodnosti?
Universal je hotel združiti vse tri, Khaleda, Favdela in mene, saj smo del iste založniške hiše, a ene stvari ne smemo pozabiti: uspeh ni prišel kar sam od sebe, ni kar vse padlo z neba. Že dvajset let delam z gospodom, ki mu je ime Steve Hillage. Delo, ki sva ga opravila z njim v dvajsetih letih, sva uporabila tudi za Tri sonca. In zato sem se projektu tudi pridružil: zaradi tega, ker je bil zraven tudi Steve Hillage. Nismo bili samo Khaled, Favdel in jaz, bil je tudi Steve Hillage, in on je bil pravzaprav najpomembnejši, umetniški producent. Če ne bi bilo Steva, tudi mene ne bi bilo zraven. Če bi bila samo Khaled in Favdel, me stvar ne bi zanimala. Toda ker je bil zraven Steve in ker se je ta zgodba začela že leta 1982, sem se stvari pridružil. Zato je ta projekt po svoje tudi delo 20 let, ne delo enega samega večera. Zato sem se stvari pridružil in zato je iz tega nastalo, kar je pač nastalo.
I: Kaj lahko pričakujemo nocoj? Kaj bomo slišali?
Hja, slišali boste!
Kaj pa vem, ... bomo videli. Igral bom svoj repertoar ... in upam, da bomo preživeli prijeten večer in bomo ... no, bomo videli. Upam, da boste odgovor dobili nocoj. To je moj cilj.
RŠ: Kaj pa tvoji muzikanti? Še vedno nimajo nobene besede pri odločanju?
Jaz sem Rašid Taha. Oni so pač glasbeniki, igrajo z mano, za to so plačani.
RŠ: Ja, ja, ampak kakšen je njihov prispevek?
Nikakršen. Ni ga. Pridejo, delajo – to je vse. Igrajo tudi z drugimi skupinami, drugod, ne le z mano. To ni skupina. Jaz sem zvezda.
?+?: Ali se torej skupina oblikuje za posamezno turnejo ali so kdaj v njej isti glasbeniki?
Glasbeniki so ponavadi isti. Radi igrajo z mano. Ampak včasih se nekateri tudi menjajo. Hakim in Abdel pogosto igrata z mano, tudi Yves. Če ne pa ...
Prevod in priredba: TC Lejla Bin Nur
Anywhere out of this world
III. DO THE RAI THINK: TISKOVKA Z RAŠIDOM TAHO* 21.30-22.35
0. t AGP ef 3(?) AVIZZO RAI
--- v komad grem po prvi temi, violine (cca 0:37) (čas do cca 1.25)
1. cd DIVAN kom 1 YA RAYAH - rašid taha 6.13
2. t S-4-60 TISKOVKA I 3.05
3. cd OLE kom 10 KELMA - rašid taha 4.49
4. t S-4-60 TISKOVKA II 4.49
5. kas 1,2,3 B/1 VOILA VOILA – taha/khaled/favdel 5.47
Miks na 2.40, nova rahlo(!) nižje do 0.46 DF, nato rahlo (!) višje:*
6. cd RAMSA kom 7 DOUCE FRANCE - rašid taha 3.37
Miks na 2.02, nova rahlo(!) nižje do 1.02 N, nato rahlo (!) višje:*
7. cd OLE kom 11 NON NON NON - rašid taha 4.09
8. t S-4-60 TISKOVKA III 3.54
9. cd MEDINA kom 1 BARRA BARRA - rašid taha 5.48
10. t S-4-60 TISKOVKA IV 5.52
11. cd DIVAN kom 4 BENT SAHRA - rašid taha 7.12
12. t S-4-60 TISKOVKA V 2.42
13. kas 1,2,3 B/2 INDIE - rašid taha/khaled 5.45
14. t S-4-60 TISKOVKA VI 2.39
15. cd MEDINA kom 11 GARAB - rašid taha 8.19
VI. POLNOČNA AFRIŠKA DELTA 23.35-24.00
0. t AGP ef 1 NAPOVED VEČERA
1. kas DTRT A/nšt YA TILIFUN – mimoun (?) 6.06
2. cd MEGA I kom 2 YALLA BINA – cheb hasni 3.01
3. cd MEGA I kom 5 SIDI MANSOUR – jerrari (tunis) 3.01
4. cd MEGA II kom 11 LI ZAHROU – akal 3.06
5. cd MEGA IV kom 2 KHALOUNI MENHA – messaoud/maghnaui 3.21
6. cd MEGA IV kom 14 MAN A MAN – cheb gourda (=minuit) 3.02