Guinnessova knjiga rekordov sveta je bogatejša za novega člana. To je Kenijec Kimani Maruge, ki uradno velja za najstarejšega človeka, vpisanega v prvi razred osnovne šole. Človek je star častljivih 85 let in se je v prvi razred vpisal skupaj z enim izmed svojih tridesetih vnukov. Mednarodna skupnost je tako ponosna na Kenijca, da ga je kot delegata njegove države povabila na konferenco Združenih narodov, kjer bo govora o milenijskih ciljih, med drugim tudi o pomenu izobraževanja. In zakaj se je gospod Maruge vpisal v osnovno šolo? Zatrdil je, da se hoče naučiti brati, da bi lahko prebral Biblijo, saj temu, kar govorijo v cerkvi, ne verjame. Bravo.
Z Biblijo pa malo manj častljivo ravnajo v Zimbabveju, natančneje v državnih zaporih, v katerih si ljudje z njo brišejo riti. Toda tega nikakor ne gre pripisati zaničevanju svetega pisma, temveč obupno slabim pogojem, ki po mnenju zimbabvejske opozicije – da, ta še vedno obstaja – vladajo v zaporih. V celicah, ki so zgrajene za trideset ljudi, se jih stiska tudi po šestdeset, toaletnega papirja pa ni. Zimbabvejska opozicija Gibanje za demokratske spremembe opozarja, da se po zaporih zaradi tega širijo številne nalezljive bolezni, kot so na primer garje.
Savdski kralj Abdulah je medtem prepovedal, da bi podložniki poljubljali roko, vendar ne iz higienskih razlogov, temveč, ker se je tega enostavno naveličal. Tole je povedal v obrazložitev svojega ukrepa: »Bratje, poljubljanje roke je nekaj, kar je v nasprotju z našimi vrednotami in moralnimi predstavami in kar bi morali svobodni in pošteni ljudje odklanjati. Nikomur ne poljubljajte roke. Razen morda svojim staršem.«
New York bo v prihodnjih dneh gostil preko 170 voditeljev držav, ki se bodo sestali na vrhunskem srečanju ob šestdeseti obletnici Združenih narodov. Slovenijo bo predstavljal predsednik države Janez Drnovšek. Na konferenci bo tekla beseda predvsem o nujnih reformah svetovne organizacije, ki v zadnjih letih deluje le še kot debatni krožek, da o številnih aferah niti ne govorimo. Povedano v diplomatskem jeziku: Združeni narodi se morajo učinkoviteje soočiti z milenijskimi izzivi, med katere sodijo globalna revščina, AIDS, nešteta kršenja človekovih pravic, onesnaževanje okolja in seveda tako imenovana vojna proti terorizmu.
Ameriški predsednik George Bush se mudi v New Orleansu, kjer si prvič od blizu ogleduje poplavljene ulice uničenega mesta. Številni kritiki ob tej priložnosti seveda poudarjajo, da je Bush zakorakal v prestolnico Louisiane šele po dveh tednih, od kar se je tam na obisku mudila Katrina. S svojim prihodom v New Orleans skuša rešiti vsaj nekaj časti, ki si jo je njegova administracija zavozila s prepočasnim odzivom na reševanje življenj preživelih. Bush je med drugim poudaril, da bo Amerika po tej katastrofi močnejša, kar – kot smo že vajeni pri njegovih izjavah – nima smisla in po zadnjih javnomnenjskih raziskavah mu ne verjame več niti polovica sodržavljanov. Da je njegova priljubljenost v domači javnosti precej na psu, priča še dejstvo, da na popularnosti izgublja tudi njegova vojna proti terorizmu, ki jo je do sedaj ob obletnicah napada na Ameriko vedno znal izkoristiti sebi v prid.
Al Kaida medtem ustanavlja nove podružnice po svetu. Teroristična organizacija je na internetu ponosno objavila ustanovitev nove skupine z imenom 'Al Kaida v severni Evropi', ki ameriškim zaveznicam na stari celini že grozi z novimi napadi, kakršne sta doživela Madrid in London. Italijane dodatno razburja še pisanje časnika La Stampa, ki poroča, da državne tajne službe ne izključujejo možnosti napada z jedrskim orožjem. Veliko Italijanov je namreč prepričanih, da je prav njihova prestolnica naslednja tarča nepridipravov, zbranih okoli bin Ladna.
Islamski bojevniki nadaljujejo svojo sveto vojno v Čečeniji. V Groznem je na cesti eksplodirala bomba, in sicer v trenutku, ko se je mimo zapeljalo vozilo, ki je prevažalo zapornike. Ubita sta bila dva ruska vojaka, nekaj zapornikov pa je bilo ranjenih. Svoj udarec upornikom so zadali tudi Rusi, ki so v regiji Šala čisto zares ubili domnevnega vodjo tamkajšnjih gverilcev.
Gazo je zapustil še poslednji izraelski okupacijski vojak in na območja, kjer so bile prej judovske naselbine, so že vdrle množice pretežno mladih Palestincev, ki svoje dolgoletne frustracije sproščajo s požiganjem sinagog. Svojo proslavo so Palestinci, verjetno iz vrst Hamasa, obeležili še z iztrelitvijo rakete kasam na judovsko mesto Sderot, ki pa ni terjala življenj ali materialne škode. Izraelski obrambni minister Šaul Mofaz jih je že opozoril, da je vojska pripravljena ukrepati na vse načine, da bi zatrla teroristične grožnje z območja Gaze. Hamas mu je odvrnil, da se gverilski boj nadaljuje, dokler ne bo osvobojena palestinska prestolnica Jeruzalem. Skratka, 'u svetoj zemlji ništa novo'.
Splošno razgrajanje se nadaljuje v Belfastu, kjer so protestantski razboriteži – bilo jih je okoli 700 - že drugo noč požigali avtomobile in se spopadali s policisti. Nanje so metali molotovke, doma narejene bombe in sploh vse, kar jim je prišlo pod roke. Ranjenih je bilo najmanj 32 policistov, čeprav nekateri mediji navajajo število okoli petdeset. Koliko je bilo ranjenih med razbijači, še ni znano, toda marsikateri od njih je domov odšepal z oteklinami od gumijastih nabojev, s katerimi so možje v modrem preganjali nepridiprave.
Preidimo na mirnejše novice. Okoli 3,4 milijonov norveških volilnih upravičencev bo danes na volitvah odločalo, kateri izmed političnih veljakov bodo zasedli sedeže v 169-članskem parlamentu. Izid volitev je praktično nemogoče napovedati, saj imata za zmago skoraj enake možnosti tako vladajoča desnosredinska koalicija premiera Kjela Magneja kakor leva opozicija pod vodstvom Jensa Stoltenberga.
Drugič pred nedeljskimi predčasnimi volitvami v Nemčiji se bosta v televizijskem soočanju pomerila glavna favorita za kanclerski položaj socialdemokrat Gerhard Schroeder in voditeljica krščanskodemokratske unije Angela Merkel. Slednja si bo z nastopom pred kamerami poskušala povrniti del prednosti pred Schroederjem, ki jo je po javnomnenjskih raziskavah izgubila v zadnjem tednu. Kolikor ji to ne bo uspelo, bo po volitvah prisiljena oblikovati vlado skupaj s socialdemokrati, kar je po mnenju številnih poznavalcev najslabši kompromis, saj bi to pomenilo, da bi z Nemčijo upravljali dve stranki, ki ena druge de facto ne prebavljata.
Še novica z domače politične scene. Janša je v Litvi.
Komentarji
komentiraj >>