Državni sekretar v prvi Bushevi administraciji Collin Powell je pred par dnevi v enem izmed svojih redkih trenutkov prištevnosti in iskrenosti javno izjavil, da si je ob pripravah na vojno proti Iraku zapravil ves ugled. Najbolj se spominja sramotne drame, ki jo je februarja 2003 uprizoril v Varnostnem svetu Združenih Narodov, ko je z epruvetko belega prahu v rokah zatrjeval, da je Sadamovo kemično ter biološko orožje grožnja celemu svetu. Powell je s svojim kesanjem potrdil tisto, o čemer najvišji republikanski jastrebi nočejo na glas govoriti – namreč, da si je Busheva Bela hiša štiri leta po terorističnem napadu na ZDA ter dve leti in pol po invaziji na Irak povsem zavozila ugled v svetu. Orkan Katrina je pred dvema tednoma poskrbel, da si ga je zavozila še doma.
Velik dokaz, da administraciji voda že kritično teče v usta, je bilo petkovo imenovanje Karen Hughes na položaj državne sekretarke za javno diplomacijo. Gre za dolgoletno Bushevo tesno sodelavko, ki ga je zvesto spremljala že v guvernerskih časih. Hughesova, strokovnjakinja na področju komuniciranja z javnostjo, je dolga leta v ameriški javni prostor lansirala politične ideje tako imenovanega zavzetega konzervativizma in Busha nato postavljala v njihovo središče, kar mu je tudi pomagalo priti do ovalne pisarne. Tam ga je do sredine leta 2002 spremljala kot osebna svetovalka in se nato vrnila v Teksas, ker se njena družina v Washingtonu ni počutila dobro. Sedaj se vrača v Belo hišo v službo Busheve politične varuške. Zakaj?
Kot državna podsekretarka za javno diplomacijo bo morala izboljšati imidž vse manj priljubljene Amerike v svetu. Bush, ki se ponavadi ne udeležuje zapriseg državnih podsekretarjev, je pri Hughesovi naredil izjemo in v slavnostnem govoru povedal, da bo njena naloga ključnega pomena v vojni proti terorizmu, in sicer na področju odvračanja zlonamernih mitov o ZDA. Slednje naj bi po svetu širili predvsem militanti, podobni tistim, ki so pred štirimi leti napadli center ameriške moči. Tu je Bush storil dve grobi napaki: prvič, namigoval je, da kritiziranje ZDA meji na terorizem, in drugič, misijo dviganja ameriškega ugleda je uvrstil v okvire vojne proti terorizmu, pri čemer jo je že v štartu obsodil na propad, skratka še preden je Hughesova sploh začela z delom.
Ena izmed njenih primarnih nalog bo pojasnjevanje ameriških dolgoročnih ambicij na Srednjem vzhodu, pri čemer se bo Hughesova verjetno opirala na klišeje, kakor je tisti o širjenju demokracije, ki ga Busheva administracija uporablja kot retroaktiven izgovor za invazijo na Irak. A tu so še Guantanamo Bay, ameriška dvoličnost v arabsko-izraelskem sporu, podpora islamskim teokracijam, da o prenovljeni Pentagonovi doktrini preventivnega napada z jedrskim orožjem niti ne govorimo. Karen Hughes je na teh področjih slabo podkovana, saj se je do sedaj ukvarjala izključno z nacionalnimi konzervativnimi vrednotami, ki izvirajo iz ameriškega juga, in vprašanje je, če bo resnično lahko kos nalogi spreminjanja ameriškega ugleda v svetu. Njeni predhodnici Charlotte Beers in Margaret Tutwiler ji nista bili.
Če se bo Karen Hughes želela resno lotiti svoje misije, potem bo morala najprej obrzdati svojega šefa, ki se mu, kot je splošno znano, marsikaj nehote zareče. Tako je Bush dva tedna nazaj javno izjavil, da so ameriški vojaki v Iraku zato, da bi zaščitili naftna polja pred teroristi, saj bi jih slednji lahko uporabili za sponzoriranje svojih terorističnih aktivnosti. Nič boljša nista niti podpredsednik Cheney in obrambni minister Rumsfeld, ki v medijih razpredata o tem, koliko časa naj bi še trajala vojna v Iraku, s tem da prvi pravi dve leti, drugi pa dvanajst. To, da se v administraciji ne znajo zediniti okoli svojih laži in da te potem kapljajo v javnost na najbolj očitne načine, že ne more koristiti ugledu nacije.
Prva naloga Hughesove je odvračanje očitkov, ki iz sveta letijo na Bushevo administracijo, češ da se je prepozno ter preslabo odzvala na opustošenje Katrine. Ameriški ugled je tu zagotovo prejel veliko udarcev. Administracija, ki je sprva zavračala pomoč iz tujine kot nepotrebno, je na koncu vendarle pokleknila in jo sprejela, celo od siromašnih Vietnama in Afganistana, od Slovenije, medtem ko je Mehika v Louisiano poslala svoje vojaške enote. Svet so obkrožili brilijantni posnetki mehiških Američanov, ki so na meji pozdravljali prihajajoče vojake z vzkliki 'Viva la Mehiko!', Cheney pa je medtem od svojih državljanov v Louisiani poslušal psovke tipa 'Fuck you, mr. Cheney.'
S tem ko bo Hughesova branila ameriški ugled, ki ga je razdejal orkan Katrina, bo v bistvu branila Bushevo administracijo, na katero iz sveta letijo številne kritike ter posmehi in prav tu se v celoti razkrije njeno resnično poslanstvo. Toda kaj storiti z domačimi kritiki? Vrhovni poveljnik nacionalne garde general Steven Blum je javno izjavil, da je humanitarni katastrofi v New Orleansu botrovalo dejstvo, da je na tisoče pripadnikov nacionalne garde iz Louisiane v Iraku. Temu prikimava tudi veliko republikancev in vse manj Američanov odobrava Bushevo vojno proti terorizmu.
Zdi se, da z imenovanjem Hughesove na položaj državne podsekretarke želi Bush primarno zaščititi lastno javno podobo, ki jo v svetu vse bolj rušijo prav njegovi lastni generali in bivši podrejeni, kot je Collin Powell. Po štirih letih vojne proti terorizmu in dveh tednih po Katrini je tako vse bolj očitno, da se bolj kot z varnostjo svojih državljanov ukvarja z ugledom svoje administracije. In tu bo potreboval vso pomoč, ki jo lahko dobi, da bo svet in Ameriko prepričal v svoj prav.
Komentarji
komentiraj >>