OFF NAPOVEDNIK
Civilna iniciativa za nenasilno komunikacijo – CINK se je v ospredje domače javne pozornosti sploh prvič prebila z organizacijo Špegl-Spiegl festa – Mednarodnega festivala nenasilne komunikacije, ki je po vsej Gornji Radgoni ob podpori Mladinskega kluba Grom, potekal kot kontrautež Sejmu sodobna vojska. Še nekaj dodatne medijske pozornosti pa so jim domača trobila večinskega diskurza naklonila ob dveh javnih pobudah šolskemu ministru Milanu Zveru in obrambnemu ministru Karlu Erjavcu.
Minister Zver jim na pobudo, kako bo kaj ukrepal v zvezi z novačenjem šoloobvezne mladine na Sejmu sodobna vojska, kar je v očitnem nasprotju z, po slovenski ustavi zapovedano, nedotakljivostjo človeškega življenja, zaenkrat še ni odgovoril. Presenetil pa je Erjavec, kateremu se je na obisku Mladinskega kluba Grom med drugim zareklo, da pa sam nasprotuje okupaciji Iraka in da bo ministrstvo za obrambo v bodoče zagotovilo proračunska sredstva za antimilitaristične in mirovniške pobude ter projekte.
Toda v Civilni iniciativi za nenasilno komunikacijo – CINK-u ne mirujejo. Njeni predstavniki so tako včeraj na Policijski postaji Gornja Radgona podali ustno ovadbo oziroma predlog za pregon proti neznanemu storilcu, ki je nekje leta 2003 iz občinskih prostorov odtujil peticijo iz leta 1991 s podpisi 1700 občanov, da v Gornji Radgoni ne bo več nobene vojske.
Za več podrobnosti smo poklicali naznanitelja in predstavnika CINK-a, Josipa Rotarja.
////////////////////////////////////////
Poslušate, z antimilitarističnimi pobudami lokalne skupnosti v Gornji Radgoni, solidarni off program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Ne glede na čistokrvno socialistično poreklo, aktualne španske oblasti še naprej učinkovito demonstrirajo, kako se obraniti ilegalnih priseljencev. Kakih 600 do 700 jih je poskušalo preplezati ograjo španske eksklave Ceuta na maroški strani Gibraltarja. Uradni podatki navajajo, da so ob tem umrli vsaj 4 ljudje, španska stran pravi, da jih je pomendrala množica, maroška pa, da so jih pokosili policijski streli. Ker se je streljanje povsem razločno slišalo, bodo španske oblasti uvedle preiskavo, tudi o nezakonitih migracijah pa se bosta popoldne v Sevilli razgovarjala premierja, Jose Luis Rodriguez Zapatero in Driss Jetouki. Če pa bo beseda tekla tudi o 10 kilometrski ograji vzdolž meje z Marokom, ki jo nameravajo povišati iz treh na šest metrov, pa zaenkrat še ne poročajo.
Celo za Unijo sporna ograja, oziroma izraelski varnostni zid na Zahodnem bregu in okoli Gaze, pa izraelskega vojaškega stroja ne ovira pri nadaljnih eksekucijah palestinskih aktivistov. V Dženinu je k Alahovim nogam odromal tamkajšnji vodja Brigad mučenikov, Samer al Sadi, v bližnji vasi Burkin pa so mimogrede postrelili še dva člana Islamskega džihada. V povračilo so se Brigade mučenikov Al Akse že odpovedale dogovoru o premirju.
V takšnem kilavem ozračju pa v 104 mestih in vaseh Zahodnega brega vseeno še naprej poteka predzadnja faza lokalnih volitev. Dobra naj bi bila celo volilna udeležba. Demokratičnost tega procesa na Zahodnem bregu pa nekoliko kazi dejstvo, da je kar v 22 krajih rezultat že določen, saj tam kandidira le po ena lista.
Ne o eni listi, pač pa o eni listini, pa glasujejo v Alžiriji. 18 milijonov volilnih upravičencev na referendumu odloča o osnutku listine za mir in narodno spravo, ki jo je predlagal predsednik Abdelaziz Bouteflika. Če bo papir izglasovan, bodo amnestije deležni vsi, ki bodo položili orožje. Predvidene izjeme pa vključujejo sodelavce v množičnih pobojih, posiljevalce in bombne napadalce na javnih mestih. Ob nadaljne politične kariere pa bodo tudi nekdanji člani Islamske fronte rešitve. Dokumentu sicer nasprotujejo v opozicijski Fronti socialističnih sil, ki volilce poziva k bojkotu, saj naj bi ta dokument nasilje islamističnih oboroženih skupin in 150.000 žrtev od leta 1992 zgolj pometel pod preprogo.
Pod evropsko preprogo pa bi utegnilo končati tudi nasilje hrvaških braniteljev med reconquisto hrvaškega ozemlja v devetdesetih letih. Za to se je vsaj javno zavzel avstrijski premier Wolfgang Schuessel, katerega mnenje je, da če se Unija že pogaja s Turčijo, bi to morala čimprej začeti tudi s Hrvaško. Sicer sam v to, da je turško polnopravno članstvo najbolj prava rešitev, ni najbolj prepričan. Pritrdili so mu tudi stalni predstavniki držav članic, ki so se v Bruslju razšli brez soglasja o okvirju za pristopna pogajanja s Turčijo. Dogovor pa naj bi preprečila prav Avstrija, ki se namesto za polnopravno članstvo Turčije zavzema za priviligirano partnerstvo.
Ker pa se pristopna pogajanja s Hrvaško, ki bi se morala začeti že 17. marca, odlagajo predvsem zaradi neizpolnjenega polnega sodelovanja Zagreba s haškim Mednarodnim sodiščem za zločine na območju nekdanje Jugoslavije, bo gotovo kako o tem navrgla tudi njegova glavna tožilka Carla del Ponte, ki je na balkanski turneji. Danes je v Beogradu, še naprej pa si prizadeva predvsem za aretacijo in izročitev vojaškega poveljnika bosanskih Srbov, Ratka Mladiča.
Nekaj več evro-optimizma pa je čedalje bolj ločenim Srbom in Črnogorcem poskušal vliti visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko, Javier Solana. Predsedniku te umetne tvorbe Svetozarju Maroviču je obljubil, da bodo zunanji ministri Unije v ponedeljek v Luksemburgu prižgali zeleno luč za začetek pogovorov o sklenitvi sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju. Predviden datum je 10. oktober. So pa Srbi demonstrirali, kako se rečem v vsaj navidez pravni državi streže in za zapahe pobasali vodjo Demokrščanske stranke in nekdanjega pravosodnega ministra, Vladana Batiča. Ta je sicer še včeraj na posebni novinarski konferenci ostro napadal vladajočo oblast, še posebej finančnega ministra Mladjana Dinkića, danes pa je že za zapahi.
Medtem ko se poslanci Državnega zbora ne morejo zediniti, koliko novih praznikov naj naklonijo domovini, pa tokratno notranje-politično pozornost usmerjamo na dve povsem nevladni pobudi. V Kopru se je tako včeraj začela mednarodna konferenca OpenOffice.org. Več o tem nam bo povedal, eden od organizatorjev konference Robert Ludvik.
//////////////////////////////////
Kakšen pa je pravzaprav sam program konference?
//////////////////////////////////
Iz Kopra pa se selimo v Ljubljano. Natančneje na Pravno fakulteto, kjer bo jutri v jako konspirativnem ozračju potekala 3. nacionalna kriminološka konferenca. Tokrat bo posvečena temi: »Kapitalizem in nasilje«. O tem kaj se bo tam zgodilo, je spregovoril dr. Zoran Kanduč iz Inštituta za kriminologijo.
//////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>