Radio Študent
Glasbena redakcija
Recenzija koncerta
Četrtek, 29. 09. 2005
Klub Gromka, 28. 09. 2005: Julith Krishun, Salvation is Near, Killing Option
*Mrtvilo tedenskega dogajanja je prekinil sredin večer v Klubu Gromka. Tokrat po zaslugi neumornih organizatorjev tovrstnih dogodkov in seveda bandu Julith Krishun, ki so trenutno na svoji drugi evropski klubski turneji, v sklopu katere so prihrumeli tudi v belo Ljubljano. O koncertu ni bilo kaj dosti slišati ali brati, očitno je bil narejen precej na hitro. Dejansko je bilo potrebno po nastopajočih poizvedovati na improviziranem, na roko napisanem plakatu, ki kot ponavadi, visi za nadzornikom vstopa. Organizator ni uspel pripraviti niti flajerjev niti plakatov, kaj šele papirnate vstopnice, ki postajajo vse večja redkost. Glede na povedano, pa se je v omenjenem klubu zbralo solidno število obiskovalcev. Našteli bi jih blizu sto.
Malo čez deseto uro so za inštrumente poprijeli celjski mladinci Killing Option, ki so se pojavili kot nadomestek neke druge predskupine, ki pa je ostala ob pomanjkanju informacij skrivnost. Petorica jeznih fantov se je odločila preigravati neke vrste metalski emo core, vendar so se odločili premešati preveč različnih, sicer slogovno sorodnih, vplivov. Navdahnjeni od skandinavskega zvoka mešajo metalske ideje kakšnih At The Gates in In Flames, pa spet drugič zgodnjih Paradise Lost in vse do hardkorovskih pasaž, prav tako, švedskih Refused. Ni toliko moteča slogovna neopredeljenost, kakor očitna in preveč direktna izposoja vzorcev od prej omenjenih in še nekaterih drugih izvajalcev. V sami izvedbi so se posebno na začetku malce lovili, kar pa se rado dogaja zasedbam brez koncertne kilometrine. Seveda, pa lahko kaj kmalu še presenetijo.
Naslednji nastopajoči, vrhniški Salvation is Near, so na oder po zelo kratkem premoru prinesli skoraj identično vzdušje. Tudi pri njih se pojavi podobna emo metal core linija, kot bi sama glasba čudovito pristajala kakšnemu skandinavskemu melodičnemu metal bandu, le vokali in pojavnost jih po drugi strani distancirajo od tega. Sekstet, sestavljen iz dveh glasov, dveh kitar in ritem sekcije, je prikazal nekoliko več lastnega navdiha in tudi uigranosti, saj so za razliko od predhodnikov skoraj brezhibno izpeljali celoten nastop. Obe omenjeni zasedbi pa sta pomanjkljivosti mašili s svojim nastopom, v katerega je bilo vložene občutno veliko energije.
Po predigri so prišli na vrsto spet predstavniki istega žanra, ki mu je bil očitno zapisan ta večer. Julith Krishun iz Dresdna so namreč na posrečen in utrgan način vsemu omenjenemu pridali še marsikaj drugega. Petorica, navdušena nad slovensko metropolo, je zavzela svoje pozicije kar pod odrom, med razredčenimi obiskovalci, ki so jim rade volje odstopili potreben prostor. Fantje in dekle so pripravili res močen nastop, kjer ni manjkalo energije, kar se je končno preneslo tudi na peščico oboževalcev, ki so izvajali skrajno izrazni emo pogo. Komadi niso ponavljali enega vzorca, ampak so bili na moč raznoliki, kar je nepoznavalca zasedbe mnogokrat prijetno presenetilo. Njihov glasbeni kolaž meša vse od metal cora, do alternativnega rocka, ki je v vsaj dveh komadih prehajal že v noise, pa vse do popolnoma severnjaških že skoraj blackmetalskih vpadov. Ti so zaradi kričavega vokala občasno zveneli prav pristno. Julith Krishun so izpeljali sicer kratek, vendar všečen nastop težke, energične godbe, ki ruši vse pred seboj.
Tako se je večer kar prehitro zaključil, klub pa v dobrih dveh minutah izpraznil. Za vsem je ostal le znoj nastopajočih, saj se od precej komornih obiskovalcev razen redkih izjem ni nihče preveč utrudil. Za ljubitelje neprecenljiv dogodek, za ostale pa vse preveč enoličen. Vsekakor bi se bolj prilegla večja raznolikost programa, saj smo eno za drugo poslušali skupine, ki plujejo v povsem istih žanrskih vodah.
Miha Colner
Komentarji
komentiraj >>