Radio Študent
Glasbena redakcija
Recenzija koncerta, četrtek, 13. 10. 2005
Atheist Rap, včeraj, 13. 10. 2005, v Gala hali (Metelkova)
V pestrem jesenskem klubskem koncertnem dogajanju je svoj kamenček v skupni mozaik izdatno dodala tudi Gala hala na Metelkovi, ki v zadnjem obdobju ponuja nadvse pester in razgiban program. Tokratni večer, kot tudi jutrišnji, je v znamenju glasbenikov iz bivše skupne domovine oziroma iz njenega dela, to je Srbije. Ljubljanskemu in nasploh slovenskemu občinstvu so se predstavili novosadski zajebanti, ki v metelkovsko dvorano niso privabili prav zavidanja vredne trume navdušencev. Atheist Rap pač niso toliko mainstreamovski, verjetno pa so bili preveč dolgo odsotni s scene, da bi se jih spomnilo prav dosti ljudi.
Ob deseti uri, ko naj bi se dogajanje po predvidenem programu pričelo, je dvorišče pred klubom še precej samevalo, tako da so bili organizatorji primorani prilagoditi uro poznim obiskovalcem. Kakšno uro in četrt kasneje, ko so bila mesta na odru že zasedena, pa se je pod njim zbrala kar prijetna skupinica raznovrstnih poslušalcev. Brez uvodne predskupine, ki je bendi z malce daljšim stažem na sceni dostikrat ne potrebujejo, so ateisti udarili seveda najprej z materialom z nove plošče, četrte po vrsti. Album je izšel letošnjega leta, to pa po šestih letih stagnacije, ter nekako nadgradil njihov udarni, sproščeni punk rock. Člani zasedbe so bili ob vnovičnem koncertiranju v naših logih videti navdušeni in sveži, vendar pa fantje niso več ravno mladeniči. Na včerajšnjem nastopu so ostali brez petega standardnega akterja, ki je zadolžen za glas, saj se iz osebnih razlogov ni mogel udeležiti turneje. Nadomestil ga je prav tako odličen kitarist, ki, kot vsi ostali člani, tudi sicer skrbi za backvokale.
Že po drugem komadu se jim je na odru pridružil eden najživahnejših obiskovalcev in s svojim neumnim komentarjem poskrbel za malo nelagodja tako pri nastopajočih kot pri gledalcih. S tem pa še ni bilo konec interaktivnosti, tudi v nadaljevanju so se pojavile provokacije določenih gledalcev, ki očitno niso bili zadovoljni z izborom komadov. Na srečo zasedba premore dovolj veliko mero strpnosti in humorja, da so vodo speljali na svoj mlin. V nadaljevanju so vklopili vse baterije in predstavili pestro paleto glasbenih tokov, ki se rišejo v njihovem udejstvovanju. Tako smo imeli možnost slišati popolnoma punk-rockerske udarce kot tudi skajevske ter reggae ritme pa vse do popolnoma popovsko začinjenih refrenov, ki pa dajejo skupini zanimivo pozitivno noto. Seveda njihova pozitivnost temelji tudi na samih tekstih, ki so lahko sicer zelo družbenokritični, pa tudi življenjski ali zajebantski, vselej pa izpadejo svetlo in optimistično. Svoje besedne vragolije so pospremili še z anekdotami iz lastnega življenja, ki pa le niso bile toliko umestne. Vendar je publika prenesla tudi to, tako da je lahko v normalnem, prijateljskem vzdušju poplesavala ob različnih komadih, mnogokrat deloma pokradenih od nekaterih zelo znanih imen rocka ali popa.
Potrebno je priznati, da so zares izkoristili svoj termin, saj je njihov nastop trajal skoraj dve uri, tako da so na koncu postali malce monotoni, vendar pravih fanov, ki jih je bilo kar nekaj, to ni motilo. Ateisti so dejanski pripadniki punkerske stare šole, ne toliko glasbeno kot pojavno. Redko namreč zasledimo izvajalce, ki se med nastopom tako izdatno opijajo. Rezervni pevec si je tako postregel kar s celo litrco merlota, ki jo je sicer tudi bratsko delil z najzvestejšimi pristaši.
Koncert se je iztekel v noč, mnogi so ga zapustili še pred koncem, veseljaki iz Vojvodine pa so korektno opravili svojo nalogo. Obiskovalcem so ponudili zelo profesionalen nastop, ki je kljub začetnim provokacijam ostal na šaljivem nivoju. Očitno pa, glede na obisk, tovrstni bandi ne polnijo več niti manjših klubov in očitno tudi bivša jugoslovanska scena v našem prostoru ne pomeni več toliko. Morda pa le potrebujemo kaj novejšega in bolj svežega.
Miha Colner
Komentarji
komentiraj >>