Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Separatistični OFF (3742 bralcev)
Ponedeljek, 24. 10. 2005
tomazza



Napovednik

Tudi v Braziliji vsake toliko razgibajo volilno telo tako, da razpišejo referendum. Brazilci so se tako včeraj sprehodili do volišč, da bi izrazili svoje državljansko mnenje glede tega, ali so za ali proti prepovedi prodaje orožja. Na referendumu so tako glasovali, ali naj se prepove prodaja orožja vsem razen policistom, vojakom, varnostnikom, zbiralcem orožja in športnikom. Orožje je sicer v Braziliji pereča tema, saj je bilo samo v lanskemu letu s strelnim orožjem tam ubitih kar 36.091 ljudi, s čimer se ta država uvršča v svetovni vrh po odstotku smrti zaradi strelnega orožja.

Seveda je bila zanimiva tudi predreferendumska kampanja. Zagovorniki predloga o prepovedi prodaje orožja so tako trdili, da je to pravzaprav najboljši način za omejitev nasilja. In zanimivo je, da jim je v začetku leta res dobro kazalo, saj je prepoved prodaje orožja podpiralo kar 80 odstotkov volilnih upravičencev.

Toda tudi v Braziliji je prodaja orožja predvsem velik biznis. Zato je v zadnjih tednih predreferendumske kampanje svoje vrste strnil orožarski lobi in v brazilsko volilno telo penetriral strah, da jih policija pač ne more zaščititi. In ker tudi brazilski ljudje v učinkovitost zagotavljanja varnosti s strani domače policije že tako ali tako dvomijo, to sicer že same zase potrjujejo prav statistike ubitih s strelnim orožjem, mu je uspelo.

Referendumski rezultat tako pravzaprav sploh ne preseneča. Po 95 odstotkih preštetih glasov se je 64 odstotkov nedeljskih sprehajalcev do referendumskih volišč izreklo proti prepovedi prodaje orožja, zgolj 36 odstotkov pa za. Kronski dokaz torej, da tudi brazilski ljudje policiji pač ne zaupajo. Mogoče pa ni odveč pripomniti, da je za večino ubojev tako ali tako zaslužno ilegalno nabavljeno orožje, tako da k zmanjšanju smrti ne bi prispevala niti drugačna referendumska odločitev.

Poslušate do nezaupanja brazilskih ljudi v policijsko učinkovitost razumevajoči off program Radia Študent!

OFF program

Izrael ne bo več izvajal kampanje za prepoved sodelovanja palestinskega gibanja Hamas na bližajočih se parlamentarnih volitvah. Poudarja sicer, da temu še vedno nasprotuje, saj ta organizacija ne bo legitimni partner za mir, vendar pa ne bo več ukrepal, da bi to preprečil. K temu je izraelske oblasti spodbudila gesta ameriškega patrona Georga Busha mlajšega, ki je to zahtevo med srečanjem s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom prejšnji teden v Beli hiši pogoltnil med zobmi. Izraelskega uradnega neukrepanja pa se zaenkrat še ne drži izraelska vojska, ki še naprej ubija in aretira Palestince. V nočni raciji na Zahodnem bregu je bilo tako zgolj aretiranih okoli 20 članov Hamasa, mimogrede pa sta bila ubita še dva pripadnika Brigad mučenikov al Akse, oboroženega krila Abasovega gibanja Fatah.

Že pa so volili na Poljskem, kjer sicer zaenkrat delni rezultati drugega kroga predsedniških volitev potrjujejo, da bo novi predsednik sedanji župan Varšave Lech Kacyzinski iz stranke Zakon in Pravičnost, ki je zbral 55.5 odstotno podporo. S tem bo na Poljskem zavladala popolna demokratična prevlada Zakona in Pravičnosti, saj je stranka, ki se postavlja s tem imenom, pred mesecem dni že zmagala tudi na parlamentarnih volitvah. Pravzaprav pa sta zmagala dvojčka Kacyzinski, saj je prav Lechov enojajčni brat Jaroslaw prvak stranke Zakon in Pravičnost. Po napovedih in njuni dosedanji politični praksi se na Poljskem ne bo nič kaj boljše pisalo homoseksualcem, od vladavine Zakona in pravičnosti pa bodo zaradi napovedane 15-odstotne enotne davčne stopnje profitirali bogatejši sloji.

Po letu dni pa naj bi se vsaj približno normalizirali odnosi med Japonsko in Severno Korejo, saj naj bi ti 2. novembra obnovili pogajanja o normalizaciji odnosov med državama, ki so bila zamrznjena leto dni. Še vedno pa je njihov glavni cilj, da se Severna Koreja v zameno za gospodarsko pomoč, varnostna zagotovila in diplomatsko priznanje bogate sosede odreče svojemu jedrskemu programu.

Vsaj ena spodbudna novica torej ob današnji 60. obletnici ustanovitve Organizacije Združenih narodov, ki jo je z ratifikacijo ustanovne listine po svoji meri utemeljilo vseh pet stalnih članic Varnostnega sveta – Združene države, Sovjetska zveza, Kitajska, Francija in Velika Britanija. Svečanost sicer že kazijo množične demonstracije proti poročilu posebnega preiskovalca Združenih narodov Detleva Mehlisa o umoru nekdanjega libanonskega premiera Rafika Haririja v Damasku, ki je odgovornost za umor naprtil sirskim in libanonskim tajnim službam. O poročilu Mehlisa bo Varnostni svet sicer razpravljal jutri, ve pa se že, da Združene države in Velika Britanija zahtevata sprejem ostrega stališča proti Siriji.

Prav ta današnji svečani dan pa bi v Varnostnem svetu nekoliko utegnila skaziti razprava o Kosovu. Po napovedih bo sicer ta zgolj formalna, saj naj bi Varnostni svet dal zgolj zeleno luč za začetek pogajanj o njegovem prihodnjem statusu. Pogajanja bodo vsekakor težka, saj je za Srbijo neodvisnost Kosova nesprejemljiva, za večinske Albance pa ni sprejemljiva nobena druga rešitev. Posrednik Združenih narodov bo finski diplomat Martti Ahtisaari, ne ve pa se še, kje naj bi ta pogajanja tudi dejansko potekala.

Ok, ve se že, da pogajanj o prihodnjem statusu Kosova ne bo v Sloveniji. Prav za to je namreč s svojo izjavo, da je Kosovu ob spoštovanju pravic srbske manjšine in legitimnih interesov Srbije potrebno priznati pogojno neodvisnost, poskrbel predsednik Slovenije Janez Drnovšek. Resno skisani uradni Beograd mu je v povračilo odrekel gostoljubje ob že domenjenemu obisku 2. novembra. Drnovšek naj bi tako predvidoma obiskal samo Kosovo, toda njegovo navzočnost nameravajo bojkotirati tudi kosovski Srbi.

Drugače po srbskem mnenju prav tako deklarirani albanofil in podpornik albanskega separatizma premier Janša pa je z odgovori na poslanska vprašanja otvoril 10. redno sejo Državnega zbora. Na dnevnem redu je 23. točk, med njimi tudi druga obravnava »Predloga zakona o verski svobodi in verskih skupnostih«, ki ga je v parlamentatno kolesje vtaknil poslanec Liberalne demokracije Aleš Gulič. Ta je svoj zakon danes predstavil predstavnikom slovenskih verskih skupnosti.

///////////////////////////////////////////////////////////


Komentarji
komentiraj >>