OFF NAPOVEDNIK
Za vse muslimane je danes še posebej svet dan, saj se je iztekel muslimanski sveti postni mesec ramadan, med katerimi privrženci Alahove besede od zore do mraka ne smejo jesti, piti, kaditi ali seksati. Današnjemu prazniku se po sveti knjigi pravi bajram oziroma Ejd al Fitr po arabsko.
Seveda pa se bo veselila tudi islamska skupnost na Slovenskem, zaradi v Ljubljani še vedno nezgrajenega osrednjega islamskega verskega in kulturnega središča pa osrednja bajramska slovesnost poteka v športni dvorani Slovan. Seveda pa bo slovesno tudi v Kranju, Tržiču, na Jesenicah, v Škofji Loki, Postojni, Ajdovščini, Kopru, Kočevju, Trbovljah, Celju Velenju, Mariboru in Novem mestu.
In kaj bi slovenski muslimani ob svojem največjem islamskem prazniku sporočili drugače vernim slovenskim državljanom? Posebej za naš radio je spregovoril tajnik Islamske skupnosti, Nevzet Porić.
//////////////////////////////////////
Bajramskim čestitkam se pridružuje tudi aktualno-politična redakcija Radia Študent!
OFF PROGRAM
Kljub včerajšnji krvavi sredi, v kateri je kot kolateralna škoda samnomorilskega napada v šiitskem mestu Musajeb južno od Bagdada nenaravne smrti umrlo vsaj 27 iraških ljudi, ob življenje pa je bilo tudi dodatnih 6 ameriških okupatorjev, je slovesno tudi v Iraku. Na politično neenotnost te versko razdeljene države sicer opozarja predvsem spor o tem, kdaj se naj bi ramadan pravzaprav sploh zaključil. Konec posta so že enotno obeležili suniti, pridružili pa so se jim tudi šiiti Moktade al Sadra v Bagdadu. Ker pa čas očitno nekoliko drugače merijo v Nadžafu, se je mlademu verskemu voditelju po robu postavil Al Sistani, najvišja šiitska verska avtoriteta v državi, ki je odredil, da se post konča šele z današnjim dnem.
Ne glede na Sistanijeva navodila največji muslimanski praznik že danes praznujejo tudi v Palestini. Priložnost je izkoristil palestinski predsednik Mahmud Abas, ki je pozval h koncu izraelsko-palestinskih spopadov. Oglasili so se tudi iz Hamasa, v katerem pa bodo prekinitev ognja z Izraelom, ki se izteče konec leta, podaljšali zgolj v primeru, da Izrael ustavi napade in osvobodi palestinske politične zapornike.
Kaj si sicer o zadevi mislijo izraelski okupatorji, pa na terenu dokazuje ranjeni 13-letnik, ki se je s kamenjem spravil na izraelsko patruljo v Dženinu na Zahodnem bregu. V čast jutrišnje desete obletnice smrti Jicaka Rabina, katerih slovesnosti prihodnji teden se palestinski politični voditelji za razliko od Billa Clintona gotovo ne bodo udeležili, pa je izraelsko topništvo sinoči dvakrat obstreljevalo Gazo. O človeški kolateralni škodi izraelski propagandni stroj sicer tudi tokrat ne poroča. Se je pa med tem v Washingtonu o zavezanosti mirovnemu procesu z Abasom širokoustil izraelski obrambni minister Šaul Mofaz.
Izraelski gost Bele hiše se je sicer lahko na ameriških tleh na lastne oči prepričal, kako deluje tamkajšnja demokracija, saj s koncem ramadana sovpade tudi prva obletnica ponovne izvolitve Georga Busha mlajšega. Ob ostrem policijskem nadzoru so namreč po vsej državi, med drugim tudi v New Yorku, Chicagu, Los Angelesu in San Franciscu, tisoči zahtevali Bushev odstop. Demonstracijam, ki so potekale pod skupnim naslovom Svet ne more čakati – preženite Bushevo vlado, gre nekoliko na roko tudi dejstvo, da bi po zadnji javnomnenjski raziskavi Gallupovega inštituta trenutno Busha volilo zgolj 39 odstotkov vprašanih Američanov. Zaenkrat se sicer ve, da so v San Franciscu na ameriško policijo letele tudi Molotovke, vendar pa o številu ranjenih in priprtih ne poročajo.
George Bush mlajši je sicer vse manj priljubljen tudi v neposredni soseski. Ko bo jutri prispel na uradno otvoritev 4. vrha Amerik v močno zastraženo argentinsko letovišče Mar del Plata, ga naj bi tudi tam pričakalo kakih 100 tisoč protestnikov, na čelo katerih se bo sicer postavil uradni udeleženec vrha in venezuelski predsednik Hugo Chavez. Svoj prihod pa so napovedali tudi Američani, predvsem svojci vojakov v Iraku. Bushevemu prihodu sicer po anketah nasprotuje večina argentinskega prebivalstva, njegovo nezaželjenost pa potrjuje tudi val eksplozij pred bankami in tujimi poslovnimi predstavništvi.
Med 34 povabljenimi voditelji držav na Vrhu Amerik vnovič ne bo kubanskega predsednika Fidela Castra, ki je sicer v televizijski oddaji prijatelja Diega Armanda Maradone Bushu udeležbo na Vrhu Amerik odsvetoval. Gostitelj Maradona pa je napovedal, da bo sam na čelu protestnega vlaka, ki bo prispel iz Buenos Airesa, in še da bo glavna ost protestov proti Bushu mlajšemu usmerjena zaradi zgrešene politike do Iraka in Afganistana. Za vse bolj levičarsko usmerjene Latinoameričane pa je nesprejemljiva tudi zamisel o oblikovanju Ameriškega prostotrgovinskega območja.
Ob bajramu je bil vizionarsko razpoložen tudi eden najzvestejših zaveznikov ameriškega vojaškega predsednika v okupatorski vojni proti iraškim muslimanom, italijanski premier Silvio Berlusconi. Kljub temu, da ga naj bi še pred kratkim pri obisku nogometnega stadiona San Siro v večna lovišča poskušal poslati neidentificiran samomorilski napadalec, se je Silvio na srečanju z veleposlaniki islamskih držav preroško zavzel za nadaljevanje dialoga z muslimani. Obenem je še pridodal, da mora svet preprečiti, da bi med Zahodom in islamskim svetom nastala nova železna zavesa.
Ne železne, pač pa dimne zavese pa se še naprej kadijo v predmestjih Pariza, kjer že sedmo noč zapored potekajo spopadi med skupinami mladih in policijo. Zagorelo je več deset avtov, policijska postaja, avtomobilska delavnica, športni in trgovski center, ter tudi dve šoli. Učinkovitost francoske policije je tako na resni preizkušnji.
Še več represivnih pooblastil pa bo v prihodnje deležna policija v Avstraliji. Tamkajšnji senat je namreč ob pridobljenih informacijah o načrtovanih terorističnih napadih soglasno sprejel amandma, po katerem bo lahko avstralska policija ukrepala proti vsaki osebi zgolj osumljeni terorističnih aktivnosti, za sam sum pa sploh ne bo potrebovala kakih konkretnih dokazov. Osumljeni terorizma pa se lahko v prihodnje nadejajo še elektronskih zapestnic in celo morebitnih strelov avstralskih varnostnih sil. S to izredno sejo senata je bil še najbolj zadovoljen avstralski premier John Howard.
Manj razlogov za zadovoljstvo pa ima domača vlada Janeza Janše, ki se je pravkar seznanila s predlogom gospodarskih in socialnih reform. Načrtovani davčni razbremenitvi domačih kapitalistov in ukinjanju socialnih pravic nasprotuje vsak dan večja fronta. Da zaenkrat prav nič ne kaže, da do največjega poosamosvojitvenega shoda proti načrtovani neoliberalizaciji domače države in družbe 26. novembra tudi dejansko ne bo prišlo, so na svojevrsten način opozorili predsedniki štirih največjih sindikalnih central v državi. S prižiganjem sveč so se pred medijskimi kamerami nastavljali predsedniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Pergama, Konfederacija Sindikatov 90 in Neodvisnosti. Čemu, pa nam bo povedal predsednik Pergama, Dušan Rebolj.
/////////////////////////////////////////
Svoj lonček k pogrebnim slovesnostim ob preminitvi domače socialne države pa so pristavili tudi v Mlademu forumu Socialnih demokratov. K sindikalističnim svečam se je prav lepo podal še pogrebni venec, za katerega so poskrbeli. O simboličnem pomenu akcije in motivih zanjo govori predsednik Mladega foruma, Dejan Levanič.
////////////////////////////
Že se pa ve, da se bo ob študentih napovedanim protestom pridružilo tudi domače gibanje za globalno pravičnost. Za Galaksijo Njetwork je spregovoril Josip Rotar:
///////////////////////////////////
Mobilizaciji za demonstracije proti vladnim reformam se pridružujemo tudi na Radiu Študent. Tokrat pod sledečim geslom: »En vodja, ena država in ena davčna stopnja.«
Komentarji
komentiraj >>