Četrtek, 10. 11. 2005
juREm
RADIO ŠTUDENT
RŠ KONCERT
ČETRTEK, 10. NOVEMBER OB 23.00 URI
MOUSE ON MARS – Live04 (2005, Sonig)
Mouse on Mars smo v naši neposredni bližini lahko v zadnjem času poslušali kar dvakrat. Najprej na nepozabnem nastopu v ljubljanskem klubu K4, kjer sta Jan Werner in Andy Thoma nastopala kot duet, potem pa še z razširjeno zasedbo v tržaški dvorani Teatro Miela, kjer se jima je pridružil njun dolgoletni sodelavec, bobnar in vokalist Dodo Nkishi. Ker sta bili obe izkušnji del obveznega koncertnega repertoarja za ljubitelje elektronske glasbe, predvsem zaradi izdelanega odrskega nastopa in neverjetne energije, ki jo lahko ustvarja le trojica nastopajočih, se zamudnikom verjetno pošteno kolca ob misli, da so zamudili obe priložnosti. Ampak brez panike, Mouse On Mars so zelo uvidevna trojica razumevajočih ljudi, zato so pomislili tudi na vse tiste, ki jim ni uspelo priti na enega od nastopov v okviru njihove obsežne turneje ob promociji albuma Radical Connector. Ta jih je ponovno popeljala po Evropi, Ameriki in po Japonskem, kjer jih še vedno spremlja ogromna množica oboževalcev, iz vseh zbranih posnetkov pa sta Werner in Thoma izbrala njuno prvo koncertno cedejko. Posamične komade smo v živi izvedbi sicer lahko slišali že na kateri od malih plošč, toda posnetek celega koncerta je preprosto nenadomestljiv, še posebej zaradi tega, ker Mouse On Mars koncertne odre obvladajo s takšno razigranostjo in nevsiljivo rutino, ki jim omogoča tudi veliko mero improvizacije. To je točka, kjer odpove velika večina elektronskih producentov, ki se na odru skrivajo za računalniškimi zasloni. Finta je v tem, da se nastop z računalniki ne razlikuje kaj dosti od studijskega dela, s to izjemo, da se komade pač miksa v živo, kar pa poslušalcem ne prinese veliko novih zvočnih izumov in deviantnih ovinkov stran od ustaljene podobe, ki jo slišimo na ploščah. Mouse On Mars so si tukaj pustili veliko mero kreativne svobode, saj se ne zanašajo le na računalnike, ampak je njihov nastop vedno tudi interakcija živega bobnanja, petja in seveda cele vrste naprav, ki so zelo priročne pri ustvarjanju digitalnega kaosa, ki je nemški zasedbi od nekdaj zelo blizu. Njihovi nastopi so na nek način dekonstrukcija materiala z rednih studijskih albumov, ki jih na odru ponovno sestavljajo skupaj, s tem, da je vse skupaj bolj podobno remiksanju kot pa preprosti reprodukciji. Thoma in Werner poskrbita za nešteto elementov, ki jih na posnetem materialu ne bomo nikoli slišali, ali pa so mogoče le raziskovanja, ki se bodo odražala na naslednjih ploščah. Takšnemu tretmaju podležejo tudi klasični komadi, kot so na primer Distroia ali Frosch, ki tvorita le del neke vrste »greatest hits« zbirke, s katero se Mouse On Mars predstavljajo tudi na tejle koncertni plošči. Komadi so nabrani skoraj iz vseh obdobij, čeprav se zdi, da so v zadnjem času dobili malce bolj poskočno podobo, sorodno materialu z zadnjih dveh albumov Radical Connector in Idiology. To pomeni, da je dramaturgija komadov podrejena koncertni inspiraciji, ki v kaotičnem smislu skače med posameznimi vrhunci koncerta, na katerem se trojica vsaj na videz zabava prav toliko kot njihova publika. In verjetno je v tem tudi ključ, zakaj so Mouse On Mars na odru tako spontani, namreč zaradi njihovega dolgoletnega staža in odrske kilometrine, v katero se je očitno izplačalo vložiti prav vsak delček energije. Poslušamo torej grobo koncertno mešanico računalnikov, živega instrumentarija, improvizacije in pa majhnih človeških nezgod, ki je bolj podobna kakšnemu rock koncertu kot pa kakšnemu elektronskemu »šprudlanju«, ki ga izkusimo v večini primerov. Mouse On Mars torej – v vrhunski formi.
Komadi si sledijo v naslednjem vrstnem redu: Mine Is Yours, Diskdusk, All The Old Powers, Distroia, Twift, Gogonal, Wipe That Sound, Actionist Respoke ter Frosch. Uživajte!!!
juRE:m
Komentarji
komentiraj >>