Petek, 11. 11. 2005
jizah
RADIO ŠTUDENT na sporedu: 11.11.2005
TOLPA BUMOV petek ob 19.00
DJ MUGGS VS GZA Grandmasters (Angeles, 2005)
*Stari prdci se že nekaj časa poskušajo vrniti na sceno. Le redkim pa je to težnjo uspelo uresničiti in nam ponuditi izdelek, ki je vsaj približno na primerljivi ravni z njihovimi najvidnejšimi izdelki. Mnogi starogeneracijski raperji pa so ubrali tudi pot povezovanja producenta in dj-a, v maniri podobnih dvojcev iz konca osemdesetih in začetka devetdesetih. Takrat so se raperske glave navduševale nad dvojci kot so Eric B & Rakim, Kool G Rap & Dj Polo, Pete Rock & Cl Smooth in podobnimi, v novem tisočletju pa se vse mogoče variacije producentov in raperjev očitno vračajo v modo, pri njem pa sodelujejo skoraj vedno prav raperji, ki so na sceni že dolga leta. Kombinacije Edo G & Pete Rock, MF Doom & Madlib, Buckshot & 9th Wonder in druge so očitno tlakovale pot tudi ponovnemu snidenju legendarnega producenta Cypress Hillov Dj Muggsa ter najbrž najbolj kredibilnega Wu-Tangovca, ki v vseh teh letih na sceni še ni posnel nobene podpovprečne ali povprečne plate – Geniusa oz. Gze. Sodelovanje med obema se je pričelo na Muggsovi kompilacijski plošči »Soul Assassins«, s katero je ob koncu devetdesetih, v največjem boju obalnega egotripa med vzhodom in zahodom, Muggs miril strasti tako, da je na ploščo povabil ljudi iz različnih obal in mest, jim naredil podlage podobne njihovim siceršnjim delom in izdal to odmevno kompilacijsko ploščo. Nekaj let kasneje je sicer nadaljeval z drugim delom po skorajda istem kopitu. Eno redkih imen, s katerim je sodeloval tako na prvem kot drugem delu »Soul Assassinsov« pa je ravno GZA.
Sodelovanje je dobilo svoje nadaljevanje, tokrat v obliki celotnega produkcijskega dela Muggsa in vokalnega dela GZE, letos, ko sta se dva nekoč raperska velikana dogovorila za projekt »Grandmasters«. Ime kakopak pripada Wu-Tangovski in GZI-ni šahovski ikonografiji, kjer je »grandmaster« oz. velemojster najvišji možni naziv, nekaj podobnega pa bi na produkcijskem področju lahko veljalo tudi za Dj Muggsa, ki ima za sabo res ogromno klasičnega raperskega materiala. Poziciji obeh, ki sta počasi izgubljala svoje veliko ime v raperskih krogih, vseeno nista bili isti. Muggs je bil za mnoge že odpisan producent, medtem, ko je Genius veljal za edinega Wu-Tangovca, ki s svojimi solo ploščami, kljub evidentni nezmožnosti vsaj približka njegovi »masterpiece« plošči »Liquid Swordz«, ni s svojimi projekti nikoli pogrnil na celi črti.
V iskanju ponovne kredibilnosti je Muggs glavno vlogo prepustil GZI, saj se je s svojo produkcijsko metodologijo popolnoma približal tipičnemu Wu-Tangovskemu zvoku iz najboljših let delovanja tega največjega raperskega kolektiva vseh časov. Produkcijo, ki jo je pred približno desetimi leti več kot uspešno »patentiral« RZA, je Muggs očitno zelo dobro naštudiral, ji dodal nekaj svoje »darkerske« estetike, obskurnih semplov, toplih basov in mnogih neopaznih mini menjav pri postavitvi bobnov in hi-hatov. Prav taka produkcija pa je očitno voda na mlin samooklicanemu Geniusu, saj ga že dolgo nismo slišali tako lačnega mikrofona, tako osredotočenega na svoja besedila in tako mističnega kot tokrat. Njegovo podajanje rim je premišljeno, besede izgovarja izjemno razumevajoče in niti v enem trenutku ne pomislimo, da bi pri kateremkoli komadu pritisnili na tipko skip. Epohalnosti svojega »Liquid Swordza« GZA nikakor ni ujel, je pa vsekakor ta plošča tista, ki GZO vrača na mesto besedilskih velikanov, ki ne udarjajo iz prve, temveč raje pomislijo kaj hočejo povedati, ne skačejo od ene tematike do druge in se med komadi izgubljajo. Poleg nekaj tipičnih »battle rap« komadov so tematike izjemno idejne, najbolj pa izstopa oda svojemu bratrancu in preminulemu članu Wu-Tang Clana – Ol' Dirty Bastardu. Odkritost in izjemno pripovedovanje besedil, pokažeta svoje zobe v neverjetno svežem komadu, kjer GZA preko klubov ameriške nogometne lige opisuje ženske. Tu so še besedila, ki se ukvarjajo s tem kaj hiphop sploh je in so neke vrsta priznanja predanosti tej kulturi, mnoge ostre opazke, zamišljeno in z nogami na tleh stoječe moraliziranje, na trenutke brutalni »battle« rap, kritika mc-jev s kratkimi karierami in dobro interpretiranje njujorške kriminalne scenografije. Muggs vse skupaj spremlja izza »reglerjev« tako, da se ukvarja z malenkostnimi, a dodobra naštudirani detajli, z močnimi bobni in sneri, v svojo produkcijo pa kot vedno vestno dodaja vse mogoče inštrumente, od kratkih, skoraj neopaznih samplov distorziranih kitar do raznih harf, temačnih piano loopov, čutečih in toplih basov, mnogih sanjavih ženskih vokalov ter obskurnih efektov, kot je recimo padec letala. Melodramatičen začetek pa nekako spominja na najbolj idejna dela tega nekdanjega kreativca Cypress Hillov.
Plošča, ki se je pripravljala relativno kratek čas, je bila posneta v osmih dneh, ko je GZA priletel v Los Angeles v studio k Dj Muggsu. Ravno to pa je tudi njen fenomen, saj sta se očitno energiji zelo dobro izmenjali, fanta pa se ujemata, kot da bi poslušali dva brata dvojčka. Navsezadnje hiphopu dajeta to, kar mu je letos dalo že kar nekaj izvajalcev: starodavno rapersko formo sta pomešala z nekaj novimi elementi in brez kakršnihkoli pop vložkov sestavila kohezivno ploščo, ki je lahko svojo izdajo doživela šele takrat, ko je Muggs skupaj s kolegoma iz zasedbe Self Scientific odprl vrata lastni založbi »Angeles«. Njun komercialni uspeh ju je sčasoma začel kvariti, selitev k manjši založbi pa ju je znova vrnila v njuna zlata leta, predvsem Muggs pa je dokazal, kako lahko različne podlage naredi tako odlično. V kolikor se v zadnjem času govori, da se Wu-Tang Clan vračajo k svoji esenci, k svoji začetkom, da je bilo eksperimentiranja in sodelovanja s klišejsko popersko sceno dovolj in se skoraj v kompletu vsi vračajo k podzemnemu in brezkompromisnemu rapu, je ta plošča še en dokaz, da fantje doživljajo reinkarnacijo ali pa vsaj ponovno pomlad. Povratek odpisanih pa je več kot uspel tudi Muggsu, ki je dokazal, da vsekakor še ni za v staro šaro in da zna še vedno narediti beate, ki raperjem nenamerno premikajo glave. V vstajenje dveh na pol mrtvih legend pa se lahko prepričate v naslednjih komadih »Opening«, »Those That's Bout It«, »Destruction Of A Guard« z Raekwonom, »Exploitation Of Mistakes«, »General Principles«, Cypress Hill in Wu-Tang Clan kolaboracijo »Advance Pawns«, kjer gostujejo RZA, Raekwon in Sen Dog, »Queen's Gambit«, »All In Together« z RZO, »Unstoppable Threats« z Masta Killo in Prodigal Sunnom, »Unprotected Pieces«, »Illusory Protection« ter »Smothered Mate«.
Tolpo je spisal Jizah
Š2005, Jizah
Komentarji
komentiraj >>